Aljažev dom v Vratih - Triglav (Gamsja pot okoli Triglava)
Ishodište: Aljažev dom v Vratih (1015 m)
| Širina/Dužina: | 46,4128°N 13,8466°E |
| |
Ime puta: Gamsja pot okoli Triglava
Vrijeme hodanja: 25 h 30 min
Zahtijevnost: veoma zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 1849 m
Visinska razlika po putu: 3400 m
Zemljovid: TNP, 1:50 000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze
Pogleda: 37.249
 | 6 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Gorenjsku autocestu napuštamo na izlazu Hrušica i slijedimo cestu naprijed u smjeru Kranjske Gore. Samo malo prije sela Dovje s glavne ceste lijevo se odvaja cesta koja vodi u Mojstranu (Vrata, Kot i Krmu). Cestu naprijed slijedimo u smjeru doline Vrata i vozimo se po njoj do velikog parkirališta u blizini Aljaževa doma.
Opis puta:
1. dan: Aljažev dom - Bovški Gamsovec (preko Sovatne) – Luknja – Triglav (preko Plemenica) – Dom Planika (preko Malog Triglava)
Aljažev dom – Bovški Gamsovec: Od parkirališta nastavljamo po makadam cesti koja nas nakon 3 minute hoda dovodi do raskršća kod Aljaževa doma. Nastavljamo ravno u smjeru Triglava, Luknje i Pogačnikova doma (desno Škrlatica) po širokoj stazi, koja ide iza kapelice (na desnoj strani) i Aljaževa doma (na lijevoj strani) u pojas šume. Široka turistička - šetališna staza nas pored zimskog bivaka dovodi iz šume, gdje ispred sebe ugledamo poznati klin (spomenik posvećen palim partizanima planinarima). Nastavljamo ravno (lijevo Tominškova staza) po stazi koja se vraća u šumu i dovodi nas do sljedećeg raskršća. Nastavljamo desno u smjeru Pogačnikova doma (ravno staza preko Praga i Luknje) po stazi koja počinje strmije penjati kroz šumu. Umjereno strma staza nas na visini 1300m dovodi do ugodnog izvora, gdje se možemo osvježiti. Strmina zatim postepeno popušta i staza nas dovodi iz šume na grmljem obrasla padina, gdje se lijevo odvaja staza do bivaka pod Luknjom. Staza naprijed skreće blago prema desno i isprva se blago penje po travnatim padinama pod Sovatnom. Strmina staze zatim brzo raste i staza uskoro postaje vrlo strma. Staza preko Sovatne na nekoliko mjesta je blago izložena, ali u suhom nema veće opasnosti. Kada savladamo strmi travnati skok staza nas dovodi na šljunak. Slijedi naporan uspon po šljunku do prijateljskih padina pod Bovškim Gamsovcem. Ovdje možemo na livadama i zidovima spomenutog vrha često promatrati stado kozoroga, koji se posjetiteljima potpuno približe. Staza naprijed se polako penje i dovodi nas na Dovška vrata, gdje je raskršće. Nastavljamo lijevo u smjeru Bovškog Gamsovca, ravno vodi staza prema Pogačnikovu domu, desno prema Križu i Stenarju. Staza od raskršća isprva umjereno penje po stjenovitom terenu zatim skreće blago udesno i postaje nešto zahtjevnija. Nekoliko puta uz čelični kabel prelazimo prilično strme padine, zatim skrećemo blago ulijevo i strmo se penjemo uz pomoć klinova i čeličnih kabela. Malo ispod vrha s lijeve strane se pridružuje još staza iz Luknje i slijedi samo još nekoliko metara uspona do vidikovnog vrha.
Bovški Gamsovec – Luknja:
S vrha se spuštamo nekoliko koraka natrag po istoj stazi, gdje je desno odvajanje prema Luknji. Početni dio staze je nešto zahtjevniji, ali osiguran čeličnim kabelom i klinovima. Staza po grebenu, koji je djelomično porastao travom, dalje se prilično strmo spušta preko livada pod stijenskim zidovima Bovškog Gamsovca i Pihavca. Ovdje je obično puno kozoroga i alpskih svizaca. Na stazi prema Luknji otvara nam se lijep pogled na planine iznad doline rijeke Soče.
Luknja – Triglav (preko Plemenica):
Dalje nastavljamo ravno u smjeru Triglava preko Plemenica (desno dolje Zadnjica, lijevo Vrata). Staza se već nakon nekoliko koraka penje po zidu gotovo okomito gore. Prije ulaska u penjački dio staze stavljamo kacigu i samovarovalni komplet. U početnom dijelu nam u pomoć su osiguranja, koja su u gornjem dijelu škrtaro odmjereni. Kada prepenjemo početni zid staza se izravnava što ne znači da je kraj problema. Odavde dalje osiguranja gotovo nema i povremeno hodamo po stazi iznad dubokog ponora. U mokrom velika opasnost klizanja! Teškoće zatim polako popuštaju i staza nas dovodi do poznate Sfinge (najstrmiji triglavski stup), za njezin pregled moramo koraknuti nešto sa označene staze. Staza naprijed nas dovodi do Zapadne Triglavske planote, gdje je raskršće. Nastavljamo lijevo gore u smjeru Triglava (desno Dolič) preko sipara do ulaza u sljedeći penjački dio staze. Ovaj dio je bitno lakši od onog preko Plemenica tako da nam neće uzrokovati veće teškoće (samo gužva može biti prilična). Staza naprijed uz pomoć brojnih osiguranja poprečno se penje i dovodi nas pod Triglavsku škrbinu. Dalje se penjemo do škrbine, gdje dolazimo do raskršća. Nastavljamo lijevo gore (ravno dolje Planika) po strmoj ali dobro osiguranoj stazi. Nakon nekoliko minuta strmina popušta i do vrha nas čeka samo još nekoliko minuta uspona po vršnoj padini Triglava.
Triglav – Dom Planika:
Uskoro s vrha prema Malom Triglavu staza se strmije spušta, gdje nas dovodi do Staničeva skloništa, koje je od staze udaljeno 30 m. Slijedi izložena, ali odlično osigurana staza po grebenu. Dalje nas više vidikovna staza uz pomoć osiguranja dovodi na neizraženi vrh Malog Triglava. Uskoro zatim skrećemo desno prema Domu Planika po jaruzi, gdje nam se otvara pogled na drugu stranu u ponor. Silazak po jaruzi nije težak i osiguran je. Od jaruge dalje spuštamo se po stazi, koja je mjestimice posuta sitnim šljunkom (klizavi pijesak na stazi) do ravnice pod Triglavom, gdje stoji Dom Planika. Ovdje prenoćimo.
2. dan: Triglav (preko Malog Triglava) – Koča na Doliču – Kanjavec – Dolič (preko Hribarica) – Dom Planika – Kredarica – Aljažev dom
Dom Planika – Triglav:
Ako želimo sljedeće jutro s vrha Triglava diviti se izlasku sunca, moramo na stazu dovoljno rano dobro opremljeni sa svjetiljkama i obučeni za hod u tami te uzeti dovoljno vremena, da ne žurimo. Pri hodu noću zahtjevnost staze se još povećava, zato je prethodni dan dobro pregledamo i zapamtimo kako prolazi na izloženim dijelovima. Ponovno se penjemo preko Malog Triglava na Triglav.
Triglav – Tržaška koča na Doliču:
S vrha nas najprije čeka nekoliko minuta silaska po vršnoj padini Triglava. Zatim slijedi strma, ali dobro osigurana staza. Silazimo do Triglavske škrbine, gdje dolazimo do raskršća. Nastavljamo desno dolje (lijevo Planika). Staza naprijed uz pomoć brojnih osiguranja spušta se i dovodi nas pod zid. Nastavljamo lijevo po siparu dolje sve do raskršća, gdje se stazi do Koče na Doliču s desne pridružuje staza s Plemenica. Dalje hodamo u smjeru Doliča po krškom terenu, gdje je potrebna opreznost, da ne stanemo u neku rupu i pritom uganemo nogu. Svijet se izravnava i staza više ne gubi visinu. Pola sata prije koče spuštamo se do nje po mulatjeri.
Tržaška koča na Doliču – Kanjavec:
Od koče nastavljamo desno prema zapadu pored zimskog bivaka (smjer Kanjavec). Staza se za nekoliko metara spušta, zatim se počinje opet dizati. Staza je lijepo provedena i umjereno se penje po kamenitoj padini. Nakon jednog sata hoda od koče na Doliču staza se strmije penje, u pomoć nam je i nekoliko osiguranja. Kada savladamo ovu strminu do vrha imamo samo još nekoliko koraka.
Kanjavec – Planika:
Usmjeravamo se prema zapadnom vrhu Kanjavca. Staza se prilično strmo spušta i prolazi po neizraženoj dolinici između istočnog i zapadnog vrha Kanjavca. Nakon nekoliko minuta hoda dolazimo do križanja na Hribaricama, gdje se pridružujemo stazi na Dolič preko Hribarica. Staza naprijed počinje se spuštati po siparu dolje prema sedlu Dolič. Nakon pola sata silaska slijedi blagi uspon do sedla, gdje je sljedeće raskršće. Ovdje skrećemo desno prema Domu Planika. Staza uz lijepe vidike diže se i spušta, u međuvremenu je nešto osigurane staze s klinovima. Strmiji uspon nas čeka samo malo prije nego dođemo na sipar pod Planikom, gdje je staza osigurana čeličnim kabelom. U ključevima po siparu dolazimo do koče.
Planika – Kredarica:
Kod koče usmjeravamo se na stazu prema Kredarici. Najprije se staza blago penje do izložene police, koja je osigurana čeličnim kabelom. Blago se spuštamo i stazu nastavljamo po siparu pod Malim Triglavom. Nekad je staza vodila pod zidom Malog Triglava, sada se spuštamo dolje prema stazi koja dolazi iz Vodnikova doma na Kredaricu, gdje na nju skrećemo lijevo.
Kredarica – Aljažev dom:
S Kredarice počinjemo blago se spuštati. Strmina staze postepeno raste i mjestimice nam u pomoć je čelični kabel. Staza dolje prolazi po Triglavskim podima, gdje možemo imati neke probleme s orijentacijom (posebno u magli). Staza naprijed nas uskoro dovodi do sljedećeg raskršća, gdje nastavljamo lijevo u smjeru Aljaževa doma (desno Staničev dom). Malo kasnije uz stazu ugledamo ugodan izvor kod kojeg se možemo odmoriti. Nastavljamo po siparu, gdje kod raskršća za Tominškovu stazu skrećemo lijevo po stazi preko Praga. Lakši dio staze uskoro ponovno postaje zahtjevniji i u pomoć su nam čelični kabeli, koji nam nude sigurniji hod. Slijedi najteži dio staze na stazi preko Praga. Uz pomoć skoba i čeličnog kabela silazimo po 15m visokom, gotovo vertikalnom dimnjaku. Dalje se spuštamo uz lijepe vidike po stazi, koja je povremeno okružena borikrčem. Prije nego napustimo još posljednji stjenoviti dio čeka nas još strmi dio staze, gdje nam u pomoć su klinovi. Uz pomoć osiguranja staza nas brzo dovodi na livadu, gdje prelazimo bujicu. Nastavljamo desno po stazi koja vodi kroz šumu, pored poznatog klina. Široka turistička - šetališna staza nas vodi do Aljaževa doma u Vratima.

Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
Rasprava o izletu Aljažev dom v Vratih - Triglav (Gamsja pot okoli Triglava)
|
| medo*4. 09. 2009 00:00:00 |
Ker je opis precej nepregleden, naj na kratko opišem potek ture, ki je potekala 31.8. in 1.9.2009: 1.dan: Aljažev dom (05.15) - Bovški Gamsovec čez Sovatno - Luknja (10.30) - Triglav čez Plemenice (16.00) - Dom Planika čez Mali Triglav (18.00) 2.dan: Dom Planika (04.15) - Triglav čez Mali Triglav - Koča na Doliču - Kanjavec (10.00) - Dolič čez Hribarice - Dom Planika (13.00) - Kredarica - Aljažev dom (18.00) Morda so kakšne ure malo out, vendar je to zato, ker sem si po potrebi vzel čas za malico in za razgledno sončenje  Pripisal bi (bom) tudi komentarje k slikam, a mi meni »Uredi slike« zaenkrat ne deluje. Sonce je vzšlo približno ob 06.10. Oba dneva sta bila izredno lepa, brez oblačka na nebu, zato razgledi čudoviti…
|
|
|
|
| studencnik29. 09. 2009 00:00:00 |
Zelo lepe slike!!! Bravo!
|
|
|
|
| medo*26. 12. 2009 00:00:00 |
Turo se lahko v dobri družbi  lepo prehodi tudi v štirih dneh: 1.dan: Aljažev dom – Pogačnikov dom na Kriških podih 2.dan: Pogačnikov dom – Triglav čez Plemenice – Dom Planika 3.dan: Dom Planika – Kanjavec – Dom Planika 4.dan: Dom planika – Aljažev dom
|
|
|
|
| ljud852. 08. 2010 00:00:00 |
super izlet sem ga dal skozi, jasno vreme vse lepo, kozorogi, moceradi, gamsi, skratka ni da ni  spal sem pa ko top, dones bom pa se bolj:I) no zdaj bo vsaj malo vec ur. Hvala za lep opis!
|
|
|
|
| Jože.3. 08. 2010 00:00:00 |
Zelo lepo. (samo majhen popravek: slika 153 prikazuje Velsko dolino)
|
|
|
|
| stropci2. 08. 2013 00:00:00 |
Pozdravljeni, Tura mi je zelo zanimiva in mislim, da jo bom opravil v kratkem .Zanima me če je še kje v sredini avgusta možen sneg ? Glede na zahtevnost pa če priporočate za nekoga ki je srednje pripravljen plezalec, glede kondicije mislim da ni panike, izpostavljenost in zahtevnosti plezanja? Hvala za odgovore l.p.
|
|
|
|
| skočnik123. 08. 2013 00:00:00 |
Pot čez plemenice je najtežji pristop na triglav  (pp4), ter eden izmet najtežjih v sloveniji. po poti čez plemenice boš moral plezati tudi I-II plezalno stopnjo. 
|
|
|
|
| bošte3. 08. 2013 00:00:00 |
O drugi plezalni stopnji čez plemenice ni niti sledu, edino če se izgubiš iz markirane poti 
|
|
|
|
| skočnik123. 08. 2013 00:00:00 |
tako piše v knjigi:"55 zavarovanih poti" 
|
|
|
|
| bošte3. 08. 2013 00:00:00 |
OP označena pot ZOP zahtevna označena pot ZZOP zelo zahtevna označena pot (zavarovana, izpostavljena) NP neoznačena pot B brezpotje, tehnično in orientacijsko razmeroma nezahtevno I prva težavnostna stopnja plezanja: vzpon poteka po zelo razčlenjenem skalnatem svetu, kjer je obilo stopov in oprimkov. Roke uporabljamo predvsem za vzdrževanje ravnotežja. Nekateri predeli so lahko tudi izpostavljeni, zato ti vzponi niso za vrtoglave II druga stopnja: tu se pravzaprav začne pravo plezanje. Stena je že precej strma, oprimki in stopi so manjši, vendar jih je veliko. Pri plezanju moramo upoštevati pravilo treh točk, varovanje z vrvjo je za neplezalca že skoraj nujno, posebej če so odseki II. stopnje daljši in bolj izpostavljeni III tretja stopnja: plezanje poteka po zelo strmi ali celo navpični steni. Pri vzponu rabimo tudi moč v okončinah, varovanje z vrvjo je obvezno
|
|
|