Podmežakla (Jesenice) - Škrbina (Mežakla)
Ishodište: Podmežakla (Jesenice) (580 m)
Vrijeme hodanja: 1 h 40 min
Zahtijevnost: zahtjevno bespuće
Visinska razlika: 630 m
Visinska razlika po putu: 630 m
Zemljovid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 8.002
 | 3 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
S autoceste Ljubljana - Jesenice idemo do izlaza Lipce, gdje skrećemo desno i vozimo do Jesenica. U centru mjesta pratimo putokaze za Podmežaklu. Prolazeći kroz podvožnjak, skrećemo lijevo i nastavljamo voziti glavnom cestom još nekoliko 100 metara, nakon čega uz cestu uočavamo tablu s natpisom "Muzejsko območje Stara Sava". Odmah nakon toga slijedi raskrižje, gdje skrećemo desno prema stambenoj zgradi (lijevo most preko Save). Ovdje parkiramo na za to predviđeno mjesto.
Opis puta:
S parkirališta gledamo ravno prema Mežakli, te uočavamo manju pješačku stazu koja se svega nekoliko metara uspinje u istom smjeru. Idemo tamo i uspinjemo se u ravnicu gdje je makadam ili kolski put. Tu nastavljamo lijevo, a staza nas brzo dovodi ispod donjeg vijadukta magistrale. S druge strane magistrale sada s lijeve strane uočavamo više-manje zaraslu trasu (čistinu) nekadašnjeg dalekovoda koja se uspinje prema vrhu Mežakla.
30-ak metara više joj se priključujemo i tako počinjemo uspon po sve strmijoj padini. Ovdje nema nikakve staze, pa možemo samo zamisliti među kamenjem, kamenjem i grmljem.
Trasa ili naš put barem jednom prelazi preko lošijeg kolovoza i dalje se cijelo vrijeme strmo penje. Nakon cca 30 minuta hoda, strmina se nakratko smanjuje i teren se ubrzo opet strmo usponi. Kad osjetimo da se strmina drugi put nekako smanjuje, nalazimo se u blizini teškog i vrlo strmog obluka. Slijedi naporno hodanje ili traženje odgovarajućih prolaza po kamenju i sitnom šljunku, među kamenjem i rijetkim grmljem, sve dok se ne nađemo ispod litica, na čijem vrhu možemo promatrati televizijski odašiljač.
Teren postaje sve strmiji, te postupno skrećemo malo lijevo u šumu, gdje nailazimo na stepenice sličnih barijera koje sprječavaju odrone, ispod kojih ide nova sajla. Tu si možemo pomoći hvatanjem čeličnih stupova. Kad se već popnemo točno ispod Škrbine (50 metara) primjećujemo da je teren u razmacima (po 2 metra) između tzv. "stepenica" stvrdnut betonskom masom. Ali oprez! Betonska podloga nije prikladna za hodanje, jer joj se površina mrvi (skliska). Zbog strmine i neuhvatljivosti, te prevelikog razmaka između stepenica, otprilike 25 metara prije vrha idemo lijevo vrlo strmom, travom i rijetkim grmljem obraslom padinom, kojom se oprezno uspinjemo do vrha Škrbine (dio stare čelične sajle, koja je ovdje, ne nudi pouzdano prianjanje). Na vrhu Škrbine idemo desno markiranom stazom koja nas nakon kraćeg vremena dovodi do televizijskog odašiljača gdje se nalazi vidikovac i naš cilj.
Silazak se preporučuje normalnom stazom preko Zakopa.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
Rasprava o izletu Podmežakla (Jesenice) - Škrbina (Mežakla)
|
| heinz11. 09. 2009 00:00:00 |
Smer ni primerna za neizkušene. Tik pod vrhom se soočiš z izjemno strmino brez zanesljivega oprijema. V mokrem pa naj bi sploh ne poizkušali.
Stvar je sicer možno prehoditi v 1,40 ure, a naj priznam, da sem zaradi kopice težav v zgornjem delu (iskanje prehoda), porabil vsega skoraj 2 uri.
Sestopil sem čez Zakop.
|
|
|
|
| Bojan_A11. 09. 2009 00:00:00 |
A pol se ne bi dal laufat?
|
|
|
|
| heinz11. 09. 2009 00:00:00 |
Gre za brezpotje. Kot sem opisal, v glavnem ves čas iščeš prehode med kamenjem, skalami in redkim grmičevjem. Proti vrhu pa smer (ne pot) postane tako strma, da tudi v najboljšem primeru ne bo šlo z "laufanjem". Mnogo bolj s plezanjem.
Laufanje bi se obneslo po markirani poti "čez Zakop". Ti bi uspel v slabe pol ure.
Lp Heinz!!
|
|
|
|
| Parkeljc13. 06. 2010 00:00:00 |
No, danes sem se odločil za omenjeno smer (drugega primernega izraza ne poznam). Gor sem bil natančno v 1 uri, dol pa 40 min. Moram priznati, da je zadnjih 15 min dober preizskus vzdržljivosti (milo rečeno). Že dolgo dolgo nisem bil tako prepoten pri hoji navkreber. Pravzaprav hočem reči, da vzpon odsvetujem, če niste ravno fit, saj bi bil sestop zelo težak, saj praktično poti NI, sprva sem hotel sestopiti po isti poti, vendar me je nekaj grmenja in kapljic težja odvrnilo od nameravanega, tako da sem sestopil po poti čez Zakop. Ziher je ziher. LP
|
|
|
|
| heinz13. 06. 2010 00:00:00 |
Čestitke! Smatram, da je 1 ura za ta vzpon zelo hitro.
Vsaj proti vrhu ne bi priporočal hitenja, saj utegne postati nevarno.
Za sestop pa bom sam v vsakem primeru izbiral pot čez Zakop.
Parkeljc, si na vrh prilezel po betonski podlagi, ali po travi na levi?
Lp heinz!
|
|
|
|
| Parkeljc14. 06. 2010 00:00:00 |
Taprve (spodnje) štenge sem zgrešil, ker sem se držal skale na desni, nad oddajnikom, nato sem s usmeril proti "hrapavim" betonskim tazgornjim štengam na levi, če jim lahko sploh tako rečem. Prav tazadnja je najbolj nevarna, ker sem iskal oprimek in se pognal navzgor, ko je ploh, ki drži betonsko podlago popustil, a na srečo sem se prijel za železno, v tla zabito podporno palico z drugo roko...
Heinz, drgač mi pa čas nič ne pomeni, le okvirno dobro vedeti, zaradi planiranja in drugih obveznosti. Sam mislim, da bi zmogel še hitreje.
LP !
|
|
|
|
| heinz14. 06. 2010 00:00:00 |
Ja seveda, čim krajši čas je v glavnem bolj pomemben za gorsko tekaške podvige, medtem, ko ga planinci veliko porabimo za uživanje v naravni okolici, počitke, fotografiranje ipd, v največkrat zmernem- srednjem tempu hoje.
Z oprimki v zgornjem delu pa so res kar težave, no, zato sem se jaz odločil usmeriti v levo na travo (v tem smislu je tudi opis),a ni rečeno, da to pomeni kaj boljši prehod, saj je teren postavljen skoraj pokonci.
Na tem mestu (ob skali) je bila menda nekdaj nameščena jeklenica, danes pa verjetno zelo pride prav, če imaš s seboj kak meter vrvi..
Si bil mogoče že na skali nad cesto 1.maja, na kateri je naslikan simbol- srp in kladivo?
|
|
|
|
| Ljubo K.29. 12. 2013 00:00:00 |
S partnerko sva izkoristila oktobrske temperature konec decembra za skok do oddajnika. Najprej sva zgrešila in šla levo in potem gor po poti proti Žakljevemu bivaku. Po ca. 100 m strmine sva potem po kolovozu prečila v desno v graben. Poti dejansko ni. Z malo telovadbe sva šla čez betonske stopnice. Pot navzdol odsvetujem.
|
|
|
|
| Jusk25. 10. 2019 00:00:00 |
Danes sem po okoli enem letu spet prehodil to fajn strmo pot. Sicer ne ravno po opisu,do melišča pod vrhom se da priti po strmi kamniti vlaki,trasa daljnovoda je že preveč zaraščena. Potem naprej naravnost gor skozi gozd ob melišču po tistih "stopnicah",ki jih večino ni več(leta delajo svoje),so pa vsaj še železne palice za oprijem. Preplezal tudi betonske stopnice tik pod vrhom(spolzke!). Razgled spet super,jasno sončno vreme,sestop čez Zakop
|
|
|
|
| Jusk25. 11. 2020 00:00:00 |
danes sem se po enem letu spet lotil te poti,treba je biti zelo previden ker je pod listjem polno kamenja in drsi,tudi na splošno je pot slabša kot lani,lesene 'stopnice' propadajo,nekaterih ni več,železne palice ki so v pomoč za oprijem so tudi večinoma že fajn razmajane. Na vrhu ujamem zadnje današnje sončne žarke,sestopil po normalni poti
|
|
|
|
| Majdag25. 11. 2020 00:00:00 |
Jusk, enkrat pred leti sem šla po tej poti na škrbino. Pa jo imam čisto dovolj, za vse čase.. 
|
|
|
|
| heinz25. 11. 2020 00:00:00 |
Ne gre za pot, ampak zgolj smer (zapisano v zg. komentarjih). Pred desetletji ko je bila še pot, je bila ta pod vrhom opremljena s pravimi stopnicami in jeklenico. Od tega ni ostalo drugega kot smer oz. nekaj sledi stare poti. Odlično bi bilo, če se jo obnovilo, a dvomim, saj PD-ji niso več kar so bili nekdaj. Po tej varianti sem tudi sestopal, vendar ni najlepše..
|
|
|