Koča pri Savici - Krn (čez Prehodce)
Ishodište: Koča pri Savici (653 m)
| Širina/Dužina: | 46,2896°N 13,8022°E |
| |
Ime puta: čez Prehodce
Vrijeme hodanja: 7 h 50 min
Zahtijevnost: djelomično zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 1591 m
Visinska razlika po putu: 1950 m
Zemljovid: TNP 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto):
Preporučljiva oprema (zima): cepin, dereze
Pogleda: 20.943
 | 1 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
S autoceste Ljubljana - Jesenice idemo do izlaza Lesce i pratimo cestu prema Bledu i dalje prema Bohinjskoj Bistrici. Nastavljamo vožnju prema Bohinjskom jezeru (Ribčev laz), gdje dolazimo do raskrižja, gdje nastavljamo ravno lijevom (južnom) stranom jezera u smjeru Ukanca i slapa Savica. Tu sve užu cestu slijedimo do velikog parkirališta kod planinarskog doma Savica. Parkiralište se plaća.
Opis puta:
Sa parkirališta krećemo širokom pješačkom stazom u smjeru slapa Savica i Doma na Komni. Nakon kraćeg blagog uspona staza nas već dovodi do označenog križanja gdje se desno odvaja turistička staza prema slapu Savica, mi nastavljamo blago lijevo ili ravno širokom pješačkom stazom u smjeru Komna. Staza pred nama još se kratko vrijeme uspinje uz Savicu, a zatim nas dovodi na prvi od 48 označenih oštrih zavoja. Nakon sat i pol umjerenog uspona kroz šumu, staza nas dovodi do spomenutog 48. zavoja s kojeg se otvara prekrasan pogled na Bohinjsko jezero. Tu staza skreće malo udesno i prelazi u dolinu Pekel, gdje se neko vrijeme lagano uspinje, a potom skreće udesno i opet se malo strmije uspinje. Već nakon 10-tak koraka staza ponovno skreće lijevo i zatim se uspinje paralelno s dolinom. Dalje, blaga do srednje strma staza, postupno prelazi u rjeđu šumu, iz koje ubrzo ugledamo planinarski dom Dom na Komni. Staza nas dalje vodi pored manje umjetne špilje, a više i pored prirodnog ponora koji je ograđen da planinari ne padnu u njega. Dalje se staza nešto strmije uspinje i nakon nekoliko koraka dodatnog hodanja dovodi nas do križanja, gdje se desno odvaja staza prema Črnom jezeru.
Nastavljamo ravno širokom stazom (mulatozom) koja nas tek malo više dovodi do sljedećeg križanja. Ponovno nastavljamo lijevo (desno planinarski dom Koča pri Triglavskih jezerih) stazom koja se još malo strmije uspinje i nakon nekoliko minuta dodatnog hodanja dovodi nas do planinarskog doma Dom na Komni.
Od doma nastavljamo desno (lijevo Vogel, Tolminski kuk i planina Govnjač) markiranom stazom u smjeru planinarskog doma Koča pod Bogatinom. Dalje, prijatnom i potpuno blagom stazom, za 15 minuta hoda, dolazimo do Planine na Kraju, u čijem središtu se nalazi planinarski dom Koča pod Bogatinom.
S druge strane planine desno se odvaja staza prema planini Planina za Skalo, a mi nastavljamo ravno širokim mulatozom u smjeru prevoja Bogatinsko sedlo i Krna. Staza naprijed se dijagonalno uspinje preko relativno strmih padina Srednjeg vrha, te pritom s desne strane zaobilazi dolinu Gracije. Dalje se staza dosta uspinje lijevo, gdje se sasvim približava strmim padinama Bogatina. Dalje slijedi samo skretanje udesno i put nas dovodi na prevoj Bogatinsko sedlo s kojeg se otvara lijep pogled na Krn.
Na sedlu nastavljamo ravno u smjeru Krna i Krnskog jezera (lijevo Bogatin i Mahavšček, desno Lanževica) stazom koja se počinje postupno spuštati. Staza koja vodi starom vojnom stazom, već nakon nekoliko minuta spusta dovodi nas na padine, koje su dijelom obrasle borovom borovinom. Još nešto niže dolazimo do sljedećeg križanja, gdje napuštamo stazu koja vodi prema Krnskom jezeru i nastavljamo lijevo u smjeru Prehodaca.
Nastavljamo malom dolinom Za Lepočami, gdje ćemo primijetiti dosta zgrada, koje su Talijani izgradili između dva rata za potrebe zaštite rapalske granice. Nastavljamo panoramskom stazom, koja se malo naprijed spaja sa stazom koja iz Prehodaca vodi prema planinarskom domu Koča na planini Razor. Navedenu stazu slijedimo desno, te se spuštamo do markiranog križanja na Prehodcima.
Nastavljamo ravno u smjeru Krna (lijevo prema dolje pašnjak Polog) te nastavljamo blagim i panoramskim putem. Malo dalje s desne strane spaja se još jedna staza od Krnskog jezera, a mi i dalje nastavljamo u istom smjeru. Staza naprijed s visoravni nas dovodi na strme istočne padine s kojih se otvara lijep pogled na tolminsku stranu (predio se zove Na Tminskem). Nakon toga staza skreće malo udesno i postupno nas dovodi u manju visokogorsku udolinu. Tu počinje strmiji uspon i nakon cca 20 minuta dodatnog hoda dolazi nas do velikog spomenika palima u 1. svjetskom ratu.
Tu nastavljamo desno markiranom stazom koja se koso uspinje podno Malih Peski. Više nas staza dovodi do brojnih ostataka iz 1. svjetskog rata, a zatim se lagano uspinje i dovodi nas na mali prevoj između Malog Peska i Vrha nad Peskom (a malo desno su Veliki Peski). Nastavljamo markiranom stazom s koje se ubrzo desno odvaja nemarkirana staza na Vrh nad Peski, a mi nastavljamo ravno i spomenuti vrh zaobilazimo preko točila s njegove južne strane. Nakon kraćeg hodanja dolazimo na Prag, gdje se spaja staza od jezera Jezero v Lužnici.
Na Pragu, gdje je označeno križanje, nastavljamo ravno u smjeru Batognice (lijevo dolje jezero Jezero v Lužnici, desno dolje jezero Krnsko jezero) stazom koja se umjereno uspinje gornjom padinom Batognice. Zatim stazom s prekrasnim vidicima dolazimo do vrha, na vrh stižemo za 15 minuta dodatnog hoda.
Od Batognice nastavljamo isprva malo slabo vidljivom stazom koja nastavlja lijevom stranom vrha. Staza koja se u početku samo blago spušta, ubrzo nas dovodi na strmiji teren gdje se počinjemo strmo spuštati. Nakon kraćeg spusta dolazimo do relativno strmih stepenica po kojima se počinjemo strmo spuštati. Na ovom dijelu zbog šljunka na stazi postoji velika opasnost od proklizavanja. Staza naprijed se postupno poravnava i tek nešto dalje nas dovodi na usjek Krnska škrbina (do usjeka možemo doći i ako na Pragu nastavimo tzv. Sjevernom stazom koja zaobilazi vrh Batognice, potonja je nešto kraća, ali također manje panoramski).
Od usjeka nastavljamo ravno (lijevo pašnjak Planina Kuhinja, desno Krnsko jezero) stazom koja se počinje uspinjati po travnatoj padini planine. Ovom slikovitom stazom idemo do vrha na koji stižemo nakon cca 30 minuta hoda od Krnske škrbine.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
Rasprava o izletu Koča pri Savici - Krn (čez Prehodce)
|
| potočan8. 08. 2012 00:00:00 |
Prejšnji teden opravil to turo. Popolna fantazija.
|
|
|
|
| mukl30. 08. 2014 00:00:00 |
S prijateljem Mirkom sva tole pot v obe smeri ”odgriznila” 28. in 29. avgusta, s tem, da sva se že 27. zvečer od Koče pri Savici povzpela do Doma na Komni in tam prenočila. Zadnji del poti na Komno naju je ujela ploha z velikim P in naju je namočilo do kože. Tisti večer sva bila edina gosta v Domu na Komni. Prijazna oskrbnica nama je dodelila lepo, čisto sobo, pa tudi sicer je Dom na Komni za moje pojme pravi hotel kar se tiče udobja in hrane. Naj na tem mestu zapišem pohvalo osebju Doma na Komni za prijaznost in gostoljubnost. Naslednje jutro sva zaradi še vedno slabega vremena malce potegnila spanec in se potem, ko se je do konca zlilo okoli 8. ure podala na pot proti Krnu. Ta naju je najprej vodila po sprehajalni poti mimo Planine na Kraju kjer stoji tudi Koča pod Bogatinom, naprej proti bogatinskemu sedlu kjer je bila taka megla, da so še ptiči hodili peš, pihalo pa je kot bi spustil hudiča. V lepem vremenu se s tega sedla že odprejo krasni pogledi na krnsko pogorje in tam doli, v daljavi se vidi celo delček krnskega jezera. Oblečena v vetrovke in s kapo na glavi sva se podala naprej do razpotja kjer sva zavila v smeri Prehodcev in kmalu prišla v dolino (za Lepočami) kjer so še vedno, pa kljub temu, da je ravno letos mineva že 100 let od ene 1. svetovne vojne, lepo ohranjene oskrbovalne kasarne soške fronte. Po razmeroma nenaporni poti obdani z veliko ruševja se odpre pogled na Krn in dobro vidno pot, ki je bila še pred nama, zato sva se odločila za malico, da se okrepčava pred vzponom na Peske. Sendvič in pločevinka ”tardečega” sta bila izjemna! Pot čez Peske se je vlekla kot smrkelj, vendar pa sva imela srečo in naletela na gamsjo družinico, ki nama je pustila, da sva se ji zelo približala, kar za gamse v nasprotju s kozorogi ni ravno v navadi. Po prečni poti čez melišče sva se podala na Prag in od tam naprej v smeri Batognice s katere sva se po strmi in zaradi drobirja nič kaj prijetni poti, preko strmih stopnic spustila na Krnsko škrbino in se mimo neštetih ovac takoj zagrizla v zadnji del vzpona na Krn, ki sva ga, rahlo sopihajoča dosegla v dobre pol ure. Imela sva izjemno srečo, da so se ravno takrat razkadili oblaki in tako vsaj nekaj minut uživala v čudovitih pogledih na vse strani. Po obveznem fotkanju sva se spustila do Gomiščkovega zavetišča se tam nekoliko okrepčala. Škoda, da so se s tolminske strani nenehno podile megle in zastirale dih jemajoče poglede v dolino Soče, na momente se je videlo celo tja do morja, v italijanski Gradež. Pot sva nadeljavala proti koči pri Krnskem jezeru, kamor sva po dolgočasnem spustu prispela pozno popoldne in ujela še nekaj žarkov, ki so naju prijetno božali med tem, ko sva se ”sladkala” s prijetno ohlajenim iz steklenice, ne bi zgubljal besed kakšno razkošje je to v primerjavi s tistim iz pločevinke. Tu sva potem naletela na manjši problem, ki je mnogim povzročil kar nekaj neprijetnosti, namreč, tu ni GSM signala, OK, ne me kregat, saj ne, da bi želel klepetati ali surfati po netu, lepo pa je, če se javiš domačim, ki to tudi pričakujejo, da si srečno nekam prispel in je s teboj vse OK, zato vse graje tistimm, ki ne poskrbijo za repetitor ali karkoli je že vzrok, da tam ni signala. Mimogrede, po nasvetu enega od gospodarjev sem se napotil celo proti Lepeni, kjer naj bi bil ob žičnici (od doma do tam je dobrih 20 min. hoje) možen signal, pa ga tudi tam ni bilo. Prenočila sva v dokaj urejeni sobi, le vešč in mrčesa je bilo za izvoz. Vstala sva zgodaj zjutraj, si oprtala nahrbtnike in se podala nazaj proti Komni, Bilo je prečudovito in povsem jasno jutro, zato sva se na bogatinskem sedlu odločila, da skočiva še na bližnji Mahavšček in ni nama bilo žal, taki razgledi na praktično vse strani naše domovine in ponovno se je videlo do morja, vmes pa sva naletela še na cele travnike planik. Ko sva se spustila z Mahavščka, sva jo urezala naprej proti Komni, vendar sva se vmes ustavila še pri koči pod Bogatinom in tam v družbi dveh prijetnih planink preživela skoraj celo sobotno popoldne. Na Komni sva pojedla še pasulj s klobaso in se spustila do Koče pri Savici in tako ”zašpilila” klobaso. Preživela sva dva nepozabna dneva. Omenjeno pot toplo priporočam.
|
|
|
|
| 3glaw30. 08. 2014 00:00:00 |
preberi zgoraj opis - kasarna za Lepocami je bila zgrajena po letu 1930, torej z oskrbovanjem soske fronte nima veze... drugace pa hvala za vajine vtise s poti 
|
|
|
|
| mukl31. 08. 2014 00:00:00 |
Viš, človek se celo življenje uči
|
|
|
|
| Enka26. 07. 2016 00:00:00 |
Razmišljam o tej poti, vendar, ker imam težave na ožjih izpostavljenih (nezavarovanih) delih poti, še posebej, če so za povrh še šodrasti, me skrbi spust z Batognice do Krnske škrbine. Zato me zanima, kakšna je v opisu poti omenjena Severna pot, ki obide vrh Batgonice?
|
|
|
|
| Matej_K.26. 07. 2016 00:00:00 |
Del poti, ki te skrbi, je po novem zelo dobro zavarovan, tako da glede tega kar brez skrbi. Opisana pot je sicer zelo lepa, vendar pa jo sredi poletja odsvetujem. Sence od Komne naprej praktično ni. Nadmorska višina in konfiguracija terena pa tudi nista taka, da bi poskrbela za kakšen osvežilen veter. Sam se je pred oktobrom nebi lotil. lp
|
|
|
|
| Enka27. 07. 2016 00:00:00 |
Matej K., hvala za obe informaciji, prva me je razveselila, druga nekoliko manj, je pa seveda koristna  .
|
|
|
|
| keti127. 07. 2016 00:00:00 |
Severna pot, ki obide vrh Batognice, je povsem lahka in poteka praktično po ravnem. Vročina tam zgoraj pa je tudi povsem primerljiva z drugimi konci. Če ne greš ravno v ekstremni vročini in vzameš dovolj vode, je čisto ok. Lp
|
|
|
|
| Joco7928. 07. 2016 00:00:00 |
Pozdravljeni! Mene pa zanima, kako zahtevna je pot iz Batognice po stopnicah do Krnske škrbine. Kje lahko nastanejo največje težave?
|
|
|
|
| garmont28. 07. 2016 00:00:00 |
Stopnice so vklesane v skalo in so zato na eni strani nekoliko izpostavljene. Drugače pa je pot široka in večjih težav ne povzroča.
|
|
|
|
| Joco7928. 07. 2016 00:00:00 |
Hvala za informacijo garmont.
|
|
|
|
| Enka28. 07. 2016 00:00:00 |
Kolikor sem razumela Mateja K., je ta del poti po novem tudi zavarovan.
|
|
|
|
| keti128. 07. 2016 00:00:00 |
Ta sestop je bil tudi prej zavarovan. Ko sem bila zadnjič tam pred cca 9 leti, je bilo čisto zadosti varovano. Morda pa so varovala zdaj še obnovili. Lp
|
|
|
|
| SuzanaM28. 07. 2016 00:00:00 |
V vročih dneh je bolje, da pot opravite v obratni smeri, tako je od Krna navzdol edini vzpon na Bogatinsko sedlo. Sama sem pot v tej smeri (Krn-Savica) prehodila v hudi vročini že nekajkrat in z veliko vode (in pokrivalom, sonč. očali in visokim zaščit. faktorjem) se da preživeti. Vzpon pa bi bil prav peklenski in ga odsvetujem. Še posebej strmina pod spomenikom pod Peski zna biti povsem razbeljena. Stopnice z Batognice so dovolj široke za varen korak. Včasih je bolj mučno prečenje pod Vrhom nad Peski (odvisno od tega, kako je shojeno po grušču). Sicer je pot zelo lepa, prava pohodniška, ko so možgani večino časa lahko na off. Za ljubitelje neskončnih muletjer in ostankov iz 1. svet. vojne in po njej. Za tiste, ki bi radi takoj na vrh, pa se zna vleči in vleči. vtisi s poti: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=1031 http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=666&stran=39
|
|
|
|
| Matej_K.28. 07. 2016 00:00:00 |
Tako na stopnicah kot še na par drugih odsekih v bližini so nameščene jeklenice, tako da ta pot sedaj sploh ni problematična. Glede na videno bi rekel, da so to železnino namontirali v tem mesecu, prej pa se ne spomnim da bi bila tam kje kakšna zajla. Glede na priljubljenost in veliko obiskanost teh koncev morda malo več varovanja ne bo škodovalo, sicer pa se po tistih par stopnicah lahko brez težav sprehodimo tudi brez tega. Včasih kakšna slika povzroči nepotrebne skrbi... 
|
|
|
|
| Enka28. 07. 2016 00:00:00 |
Matej, seveda, slike so varljive, enkrat zgleda na njih zadeva hujše, drugič spet lažje kot je v resnici. Zato pa sem se hotela opremit s planom B (Severno potjo) . SuzanaM, hvala za linke, sem vedela, da si o tej poti precej pisala, zdaj mi ne bo treba iskat. Sicer pa je načrt, da bi čez kak mesec, ko bi znalo še vedno biti vroče, startali zgodaj zjutraj od Koče pod Bogatinom in pot v obe smeri opravili v enem dnevu. V najhujši vročini pa bi po tem načrtu hladili noge v Krnskem jezeru .
|
|
|
|
| SuzanaM29. 07. 2016 00:00:00 |
v smeri Krn-Savica je še en vzopon - po stopnicah na Batognico, vzpon na Bogatinsko sedlo po se začne že pri kasarnah v dolini za Lepočami.
Pot čez Batognico je res lepa in jo ne gre preskočiti. Jeklenice so očitno novejša pridobitev. Zagotovo pridejo prav, če je pot spolzka ali poledenela.
Pot od Doma na Komni oz. Koče pod Bogatinom do Bogatinskega sedla že od sončnega vzhoda greje sonce in je že zjutraj lahko zelo vroče. Mogoče bi prvi dan podaljšali do Krnskega jezera in tam prespali. Tako bo tudi drugi dan lažje. Pot je za en dan kar precej dolga (še posebej, če greste še do Krnskega jezera).
|
|
|
|
| B231. 07. 2016 00:00:00 |
@keti1. Ja, ta sestop je bil zavarovan pred 90 leti, pa še plus 10 zraven, ko so ga uredili italijani po zavzetju Krna in Batognice. Jeklenice so bile montirane čisto na novo in sicer 12. 07. 2016. Mislim, da je bila pot kljub betonskim in tudi klesanim stopnicam zavarovana upravičeno, ker je v spolzkem, mokrem ali ledenem lahko smrtno nevarna. Sam raje ne bi dajal nepotrebnih pripomb, ampak bi se raje zahvalil markacistom za opravljeno prostovoljno in težko delo, ki koristi vsem...
|
|
|
|
| Jigga16. 01. 2018 00:00:00 |
Ima kdo izkušnje s to turo v zimskem času. S prijatelji jo imamo namreč v planu v roku dveh tednov. Kako nevarno je? Imeli bomo seveda vso opremo, cepin, dereze. Kako je z markacijami, ker so namreč trenutno večinoma pod snegom. Ali se vseeno vidi kje je treba hodit?
|
|
|
|
| UB7716. 01. 2018 00:00:00 |
 če poznaš pot v kopnem... 
|
|
|
|
| ljubitelj gora16. 01. 2018 00:00:00 |
Jigga raje kar ne, vam priporočam iz pl.Kuhinje.
|
|
|
|
| m965š17. 01. 2018 00:00:00 |
Jigga, pridružujem se mnenju "ljubitelja gora" kar nekaj krajev je kjer je nevarnost plazov. Predvsem se mi zdi neveren odsek poti v plaziču po Vrhom nad Peski, (tam je bila postavljena galerija v prvi vojni iz dveh razlogov) tudi Batognca ne bo ravno prijetna v delu kjer se spusti na Škrbino. Raje previdno iz planine Kuhinja, bo ravno tako užitek, pa srečno vsem skupaj.
|
|
|
|
| m965š17. 01. 2018 00:00:00 |
Jigga, pridružujem se mnenju "ljubitelja gora" kar nekaj krajev je kjer je nevarnost plazov. Predvsem se mi zdi neveren odsek poti v plazišču pod Vrhom nad Peski, (tam je bila postavljena galerija v prvi vojni iz dveh razlogov) tudi Batognca ne bo ravno prijetna v delu kjer se spusti na Škrbino. Raje previdno iz planine Kuhinja, bo ravno tako užitek, pa srečno vsem skupaj.
P.S.
Površen pregled, nekaj popravkov.
|
|
|
|
| darinka417. 01. 2018 00:00:00 |
Kar se je videlo z vrha Krna v petek, ko je bilo jasno vreme , je zadaj še ogromno snega. Z Batognice se je že vsul en plaz kar veliko snega proti planini Kuhinja.Ko sem sestopala sem šla tam čez tisti plaz.Kako bo vnaprej se bo videlo sproti?
|
|
|
|
| ribicm6. 09. 2018 00:00:00 |
Pozdravljeni, sem velik ljubitelj gora vendar pa imam velik strah pred višino. zanima pa me kakšna je pot če Batognico obidem po severni strani. Napisano je že bilo, da je pot ravna in nezahtevna ampak zanima me, če so prepadi.
Hvala in Lp.
|
|
|
|
| bbugari17. 09. 2018 00:00:00 |
Če je problem višina, je najboljše z Praga zaviti proti severu po nemarkirani mulatjeri v smeri Krnskega jezera. Ko se pride na markirano pot - levo proti Krnski škrbini.
|
|
|
|
| _sandra_7. 09. 2018 00:00:00 |
@ribicm: ni prepada po S strani, pot je dejansko res skoraj ravna in prides direktno na krnsko skrbino. Lahko gres pa tudi mimo krnskega jezera, samo izgubis kar nekaj visine v tem primeru. Imas opisani obe poti na hribi.net in se sam odloci, lahko pa delas tudi krozno pot. Lp
|
|
|
|
| A-Zaslap7. 09. 2018 00:00:00 |
Kar se razgledov v globino tiče severna stran Batognice ni nič bolj prizanesljiva od južne. Sama pot je resda lepa, a pobočje pod stezo je ponekod grdo strmo. Veliko bolje bo, če na sedlu pod Vrhom nad Peski zaviješ proti jezeru, nato se priključiš na pot nazaj na krnsko škrbino. Dober kilometer dodatne poti in nepotreben spust ter vzpon, si pa vseskozi na varnem na trdnih tleh.
|
|
|
|
| ribicm7. 09. 2018 00:00:00 |
Najlepša vam hvala za odgovore. Lp.
|
|
|