Jasna - Slemenova špica (skozi dolino Male Pišnice)

Lažje bi bilo, ko ne bi bilo tistih oznak, kajne? Torej, če se podaš po tem opisu, najdeš pot, ali moreš biti zelo pozoren? V katerem letnem času bi bilo najbolj priporočljivo za ta pohod?

Najboljse je skozi malo pisnico, v obdobju ko ni veliko dezja. Ta nam lahko onemogoci preckanje, ce je vode veliko. Drugace pa priporocam poleti in pa zgodnjo jesen. V zimskem casu v dolino soncni zarek ne posije oz bolj malo, tako da so skale ob strugi ledene in je precenje le te se tezje. Je pa tako, da morate biti pozorni na odcep lovske poti, ki nas dvigne v gozd in pa potem od lovske koce do grla se pot nekajkrat izgubi. Mozicev tam ne marajo saj jih jagri sproti podirajo. Na jesen ko je listja obilo (tudi do kolen) bo pa pot nasel le tisti, kateri je po njej ze hodil. V blizini grla imate macesen, ki ima obseg debele 4m in je visok 22m, pa je njegov vrh ze bil polomljen. Starosto ocenjujejo na 1050 let. Ni ga lahko najti vendar se malo sprehodite in obcudujte, kako bije tisocletno bitko s soncem

Pot ob mali pišnici prehodil že nekajkrat do mesta,kjer se ta tako zoži,da bi šlo naprej le po vodi. A ima kdo sliko,kjer se odcepi ta pot od vode do zgornje (zaprte) steze.

V bližini je manjši skalni rožič (10 do 15 m nad strugo)

Michael, tvoje slike poglej. Na sliki st 2 , ko gledas tolmuncke bi moral zaviti strmo desno v hrib in ne po potki ob strugi naprej

Brane, res hvala za tvoj opis. Kaj pa če bi po tej poti ob M.Pišnici želel do Ciprnika, kje se nanj usmeriš?

Aha,pri teh tolmunčkih greš desno v hrib.Super,hvala.Sem letos septembra probal po zgornji stezi,pa je res kr nevarna.Čez par podorov sem se pregoljufal čez,potem pa sem obrnil na mestu,kjer je bil prej prehod olajšan z lesenim mostičkom,ki pa ga sedaj več ni.Potem sem isti dan poizkusil še ob pišnici in na koncu,kjer se soteska zoži probal desno v breg,pa tudi ni šlo...ful strmo in krušljivo.Tako da sem naslednjč mislil probati iz Tamarja.

Hvala, krasno in zelo uporabno!

Bi le dodal da zaradi kongiguracije terena na pot ne hodite po mokrem( na ciprnik mimo lovske). Teren precej visi in je v jeseni dobro nastlan z listjem, mokre korenine spodaj.. je dovolj da pohodis eno samo vec jih ne bos.

Naj malo dopolnim opis:

Tista steza, ki se odcepi iz struge je pravzaprav prva, na katero naletimo po slabe pol ure hoje od izhodšča. Naprej se res pride samo še po strugi do zožanja ko ne gre več naprej. Malo pred tem zožanjem sta celo dva možica. Čemu služita mi ni jasno.

Morda malo zavede opis, da se naša pot strmo dvigne iz struge ker se na začetku ne. A že za drugim, tretjim ovinkom pokaže svoj karakter. Proti koncu se je treba prijeti tudi za kako skalo, najbolj nevaren (morda razen hoje po strugi edini) del na celi poti pa je tik preden pot zavije levo v gozd, kake 10 metrov izpostavljene poti po praktično samem krušljivem pesku - najbolje slediti stopinjam predhodnikov.

Po lovski koči pa pot ne gre takoj v gozd, temveč za kratek čas spet v strugo a takoj ven. To je res samo kake par deset metrov, odcep je nekoliko težje opazen, jaz sem ga iz druge strani ko sem po zgrešitvi prišel nazaj.

Pot skozi gozd je nato nekaj časa podobna tisti skozi gozd do koče, torej lahka, vzdiguje se zelo blago. Po prečenju manjšega plazu in poleti skoraj presahle struge potočka pa se začne. Najprej je pot še kolikor toliko sledljiva. Potem pridemo do trenutno podrtih dreves. Orientacijsko je to najtežji del. Gre se rahlo proti levi, nekaj možicev je.

Potem se dobro sledljiva pot strmo vzpne, možici ob njej so praktično nepotrebni do križišča kjer zlahka zgrešimo (kljub trem možicem) a takoj pridemo na rob prepada ko ugotovimo da ne bo šlo naprej. Vrnemo se torej na križišče in sledimo tem možicem v levo. Da bomo videli nadaljne možice je treba nato po gozdu nekoliko v desno in čez nekaj trenutkov postanejo dokaj konsistentni,

Ko možici izginejo pa pot zopet postane očitna in po nekaj minutah nam jo zapre manjša vzpetina. NE zaženemo se naravnost na njo (verjetno pridemo zgolj na rob prepada) temveč tik pred njo na levo sledimo potki, ki ni tako očitna in jo bolj kot ne slutimo. Vseeno vztrajajmo na njej, pot se dviguje in čez dobre 10 minut zavije rahlo desno proti sedelcu. Še kaka minuta in vidimo tablico na drevesu in za njo priključek poti iz Tamarja!