Ruski križ - Velika Martuljška Ponca
Ishodište: Ruski križ (1000 m)
| Širina/Dužina: | 46,4444°N 13,7746°E |
| |
Vrijeme hodanja: 7 h
Zahtijevnost: veoma zahtjevno bespuće
Visinska razlika: 1602 m
Visinska razlika po putu: 1800 m
Zemljovid: TNP 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, cepin, dereze
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 35.350
 | 5 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Prvo se vozimo do Kranjske Gore, a zatim nastavljamo vožnju prema prijevoju Vršič. Tek malo prije 3. ukočenog zavoja Ruske ceste ili Vršičke ceste, s desne strane primijetit ćemo Ruski križ (križ), a s lijeve manje parkiralište, gdje se parkiramo. Budući da je parkiralište relativno malo i brzo se popuni, možemo parkirati i malo više na većem parkiralištu malo iznad 4. zavoja (u ovom slučaju moramo se malo spustiti do naše početne točke kod Ruskog križa).
Do polazišta možemo doći i s primorske strane preko prijevoja Vršič.
Opis puta:
Tek malo prije 3. ukočenog skretanja Ruske ceste primijetit ćemo putokaze za planinarski dom Koča v Krnici koji nas usmjeravaju blago lijevo na široki kolovoz koji se odmah počinje blago spuštati. Nakon nekoliko minuta spusta kroz šumu, staza se ravna i dolazi do korita rijeke Suhe Pišnice. Tek malo nakon što prijeđemo spomenuti potok, staza skreće blago ulijevo i iz šume izlazi na prostrane travnate padine planine V Klinu, gdje s desne strane uočavamo usamljenu kućicu, a na br. ostavio manji spomen park Mali Tamar. Staza se dalje potpuno spušta, a zatim se spaja na šumsku cestu koja dolazi od nekadašnjeg hotela Erika odnosno mosta preko Velike Pišnice. Tu nastavljamo desno, te slijedimo relativno strmu šumsku cestu sve do planinarskog doma Koča v Krnici do kojeg stižemo nakon cca 20 minuta dodatnog hoda.
Od planinarskog doma idemo prema Špiku u smjeru lijeve strane. Već nakon nekoliko minuta dolazimo do bujičnog vododerina kojim se zatim uspinjemo. Markirana staza na Špiku nakon dobrih sat vremena hoda od planinarskog doma Koča v Krnici prelazi spomenuti vododerinu i zatim se uspinje lijevom stranom iste. A kada se markirana staza koja vodi na Špik udalji od vododerine, primijetit ćemo slabo uhodanu stazu koja se uspinje uz podnožje sipare, uz vododerinu umjereno prema gore. Staza koja se uspinje uz vododerinu je puna šljunka, a zbog čestih oluja i rasutog kamenja. Na dijelovima malo slabo vidljiva staza, zatim nas vodi na nešto uži usjek, koji se više dijeli na dva dijela. Nastavljamo dalje desnim žlijebom koji nas malo više dovodi na prostrano sipare ispod sjevernog zida Škrlatice. Isprva dosta dobro vidljiva pješačka staza, lagano prelazi preko spomenutog toparišta ulijevo i prelazi ga većim dijelom podnožjem (kosi uspon prema sjeveru). Dalje, ubrzo na manjoj uzvisini ispod nejasnog vrha uočavamo bivak Bivak v Velikim Dninima. Ako je magla i ako ne znamo put, teško ćemo ga naći. Naprijed se možemo popeti do bivka koji je inače malo udaljen od staze, ali idealno mjesto za kraći ili duži odmor. Ukoliko smo odlučili da bivak zaobiđemo, nastavljamo jedva vidljivim pješačkim putem koji se uspinje po užem siparu uvis. Sipar tada prestaje i nastavljamo uspon po izrazitom usjeku sve strmije prema gore. Bujični vododerina je zbog oluja, koje često mijenjaju izgled, relativno teško prohodna. Penjanje, koje se odvija po mrvičastom terenu na dijelovima prelazi 2. stupanj. U gornjem dijelu bujičnog jarka skrećemo malo udesno i dosta strmom strminom uz manje tehničko-orijentacijske probleme uspinjemo se ispod gornje padine Velike Martuljške Ponce. U zadnjem dijelu strmina opada i panoramskija "staza" nas dovodi na prostrani vrh Velika Martuljška Ponca.
Zbog tehničkih problema, koji se približavaju 3. razredu, preporučujem pratnju planinarskog vodiča. Orijentacija je vrlo teška i po magli bez pomoći kompasa ili GPS-a gotovo nemoguća.
Možemo produžiti putovanje na sljedeće destinacije: Veliki Oltar
Slike:
Rasprava o izletu Ruski križ - Velika Martuljška Ponca
|
| Gost19. 08. 2007 00:00:00 |
|
|
|
|
| mre25. 12. 2007 00:00:00 |
Pripomba na opise potrebne opreme za zimski čas. Za Veliko Martuljško Ponco je v zimskem času zelo priporočljiv štrik za sestop/spust po zadnjem kaminu pred vrhom. Drugače tura za čisto desetko. 
|
|
|
|
| 432. 07. 2013 00:00:00 |
morda nekaj napotkov: melišče v veliki dnini je gor grede skrajno naporno, tista grapa za pristop pod vršno zgradbo je nezgrešljiva in prav prhka, kar koli primeš se odlomi ... tudi kamin oziroma bolje rečeno žleb je nezgrešljiv in ni tako krušljiv in težak ... naj pa mi nekdo pojasni kje je na ponci 3. stopnja, ker je pač ni ... tudi ta "kamin" je lahek, klinov in štantov je veliko, še najbolj neugodna je ta grapa za dol grede, ker je resnično krušljiva in ni štantov za abzajl ... vzemite pa s seboj štrik (dovolj bo tudi 30m) ker je vsekakor bolje abzajlat kot pa dol grede iskat redke trdne grife ...
|
|
|
|
| alyas28. 07. 2013 00:00:00 |
Krnica - Velika Dnina - Velika Martuljška Ponca (razmere 28.7.2013)
Že v zatrepu Krnice pod Veliko Dnino naletite na večjo snežno plazovino, ki zaradi položnosti ne povzroča težav, odcep desno - potko navzgor čez ruševje in macesne je treba poiskati še iz snežišča, pomaga pa tudi kakšen možic, ki smo jih danes postavili še kar nekaj. Malo pod Bivakom I in naprej do konca Velike Dnine so snežišča še kar zvezna, a smo jih danes vse prečili brez pomoči derez.
Za dostop na prvo raven pod VMP smo izbrali gledano navzgor zadnjo možnost, "rdeči žleb" (iz Stritar.opisa: 111 izletov), ki je sicer krušljiv, a normalno prehoden z lažjim plezanjem. Za vršnji dostop na VMP pa najkrajši, skrajno desni žleb, ki zahteva nekaj več raztežajev in plezanja, za navzdol - čez ta predel pa je zelo priporočljivo varovanje - kakih 60 m vrvi bo za najtežji del in za abzajlanje več kot dovolj. A ker je obstoječih klinov bolj malo (videli 2 uporabna), ni imeti odveč še kak prusik, tudi mi smo uporabili (in tam pustili) enega od prejšnjih obiskovalcev.
Več podrobmosti na slikah.
|
|
|
|
| ljubitelj gora26. 05. 2015 00:00:00 |
Lani sem bil redkobeseden, melišče v jeseni je bilo res naporno. Zadnji del, ko je bil kopen je šlo po vseh 4, ampak kratek del. Zato je bolje it, ko bo še sneg. Se ti pa tak vzpon za dolgo vtisne v spomin, brez opreme je povratek silno težak. Sam sem imel 30m vrvu, v grapi so bila 3 sidrišča za spust, (prva grapa nima večjih težav za plezanje razen zdelo se mi je krušljivo) skala v drugem žlebu (vsaj meni) se ni zdela krušljiva in oprimki so dobri, vršni del je II+ (eni pišejo o II drugi o III.st.)je pa nad grapo še nekaj krušljivega terena za prehodit do vrha. Povratek do grape je v megli lahko izjemno težko najti, saj se grape z vrha ne vidi. Tako zgleda (mal nižje balvan): http://shrani.si/f/1H/Y/lgBLZex/106590279404372459696293.jpg Bo treba še kdaj ponovit.
|
|
|
|
| PostojnskiGams25. 08. 2020 00:00:00 |
V nedeljo 23.8.2020 sem se s prijateljem podal na Veliko Martuljško Ponco, zjutraj sem imel kar slab občutek, saj je bilo napovedano grdo vreme. Na pot smo šli po najbolj dostopni poti. Od koče v Krnici proti Veliki Dnini je razbita struga, tam je zelo počasno napredovanje, kasneje pa se skozi borovce še bolj povzpne in se višinske metre hitro nabira. V Veliki dnini po 400 višinskih metrih melišča (ponavadi se tu drži sneg) zavijemo nad snežiščem levo. Prvi tehnični del je zelo razbit, držite se leve, samo malo pred vrhom zavijte desno. Tam je možic. Od tu naprej je dobro vidna potka. Po potki boste prispeli do drugega tehničnega dela, v tem delu je veliko zabitih klinov za kasnejši spust z vrvjo *Vrv ni potrebna* (Vsak vé zase) midva sva si pomagala vendar bi lahko tudi brez. Ko prispete na vrh tega dela pa zavijte denso na prečko, dobro vidno tudi sidrišče. Potem pa samo proti vrhu in še enkrat prečite na levo vendar ni več nič težavnega. Za spust pa vrv ni potrebna, je pa dobro da je pri roki vsaj 20m, saj so klini zelo pogosto zabiti. Srečno !!
|
|
|
|
| janezs7320. 08. 2023 18:34:12 |
Včeraj na tej lepotici, iz katere celo uro z užitkom strmim na vse sosednje in daljne velikane Julijcev. Toliko zgodb je že doživetih v njihovih strminah, da kar kipijo pred očmi... Oskrbnica je sicer povedala, da sta se dva nekaj dni prej obrnila (ni vedla povedat, kje), a dostop je normalno prehoden - vsi pa vemo, kaj "normalno" za Martuljek pomeni: Kamnolom, kjer se podere skoraj karkoli, kar primeš oz. potegneš v napačni smeri  (ja, tudi izjeme so, celo tukaj). V sp.grapi je srednji del (za prečenjem Lipnih prodov) precej naložen (se mi zdi na novo). Prehod preko hudournika je čisto ok, na več mestih se da lagodno do ovinka v desno (proti macesnom). Naprej ni problemov. Snega v V.Dnini ni več veliko, grape in kamini zgoraj pa po okusu vsakega, ki tja zahajamo.
|
|
|