Ruski križ - Velika Martuljška Ponca
Ishodište: Ruski križ (1000 m)
| Širina/Dužina: | 46,4444°N 13,7746°E |
| |
Vrijeme hodanja: 7 h
Zahtijevnost: veoma zahtjevno bespuće
Visinska razlika: 1602 m
Visinska razlika po putu: 1800 m
Zemljovid: TNP 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, cepin, dereze
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 39.030
 | 5 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Prvo se odvežemo u Kranjsku Goru, a zatim nastavljamo vožnju prema prelazu Vršič. Samo malo prije 3. serpentinske zavoja Ruske oz. vršičke ceste, na desnoj strani opazit ćemo Ruski križ, na lijevoj manje parkiralište gdje parkiramo. Budući da je parkiralište relativno malo i brzo puno, možemo parkirati i nešto više na većem parkiralištu malo iznad 4. serpentinske zavoja (u tom slučaju moramo do naše izlazne točke kod Ruskog križa malo sići).
Do izlazne točke možemo doći i s primorske strane, i to preko prelaza Vršič.
Opis puta:
Samo malo prije 3. serpentinske zavoja Ruske ceste, uz cestu ćemo opaziti planinske oznake za Koču v Krnici, koje nas usmjeravaju lagano lijevo na široku kolnicu koja se odmah lagano spušta. Nakon nekoliko minuta spusta kroz šumu, put se izravna i dovodi nas do korita Suhe Pišnice. Samo malo nakon što prijeđemo navedeni potok, put skreće lagano lijevo i izvodi nas iz šume na prostrane travnate padine planine V Klinu, gdje desno opazimo usamljenu koću, a lijevo manji spomen-park Mali Tamar. Put dalje se potpuno izravna, zatim se pridružuje šumskoj cesti koja dolazi od bivšeg hotela Erika odnosno mosta preko Velike Pišnice. Ovdje nastavljamo desno i pratimo relativno strmu šumsku cestu sve do Koče v Krnici, koju dosežemo nakon približno 20 minuta daljnje hoje.
Od koče krećemo prema Špiku ljevim smjerom. Već nakon nekoliko minuta dolazimo do hudourničke grape uz koju se zatim uspinjemo. Markirani put na Špik nakon dobre sata hoda od koče v Krnici prelazi navedenu grapu i zatim se penje njene lijeve strane. Kad se markirani put koji vodi na Špik udalji od grape, opazit ćemo slabije uhođenu stazicu koja se penje uz podnožje kamenja, uz grapu umjereno nagore. Put koji se penje uz grapu pun je šljunka i zbog čestih oluja pun nestabilnih stijena. Na dijelovima nešto slabije vidljivi put nas dalje vodi po nešto užoj grapi koja se više raščlanjuje na dva dijela. Nastavljamo po i uz desnu grapu koja nas nešto više dovodi na opsežna kamenje pod sjevernim zidom Škrlatice. U početku još uvijek prilično vidljiva stazica prelazi navedeno kamenje lagano prema lijevo i prelazi ga uglavnom uz njegovo podnožje (prečni uspon prema sjeveru). Dalje uskoro na manjoj uzvisini pod neizražajem vrhom opazimo bivak v Veliki Dnini. Ako je magla i ako ne poznajemo put, teško ga ćemo pronaći. Dalje možemo se popeti do bivaka koji je sicer malo s puta, ali idealno mjesto za kraći ili duži odmor. Ako smo se odlučili zaobići bivak, nastavljamo po jedva vidljivoj stazici koja se penje po sve užem kamenju nagore. Kamenje se zatim završava i uspon nastavljamo po i uz izražajnu grapu sve strmije nagore. Hudournička grapa je zbog oluja koje često mijenjaju njezin izgled relativno teško prolazna. Penjanje koje ide po krusljivom terenu na mjestima prelazi 2. stopu. U gornjem dijelu hudourničke grape okrenemo se malo desno i po prilično strmoj padini uz neke manje tehničke i orijentacijske poteškoće popnemo se pod vršnu padinu Velike Martuljške Ponce. U zadnjem dijelu strmina popušta i sve razgledniji "put" nas dovodi na prostrani vrh Velike Martuljške Ponce.
Zbog tehničkih poteškoća koje se približavaju 3. stupnju težine preporučujem pratnju planinarskog vodiča. Orijentacija je vrlo teška, a u magli bez pomoći kompasa ili GPS-a gotovo nemoguća.
Možemo produžiti putovanje na sljedeće destinacije: Veliki Oltar
Slike:
Rasprava o izletu Ruski križ - Velika Martuljška Ponca
|
| Gost19. 08. 2007 00:00:00 |
|
|
|
|
| mre25. 12. 2007 00:00:00 |
Pripomba na opise potrebne opreme za zimski čas. Za Veliko Martuljško Ponco je v zimskem času zelo priporočljiv štrik za sestop/spust po zadnjem kaminu pred vrhom. Drugače tura za čisto desetko. 
|
|
|
|
| 432. 07. 2013 00:00:00 |
morda nekaj napotkov: melišče v veliki dnini je gor grede skrajno naporno, tista grapa za pristop pod vršno zgradbo je nezgrešljiva in prav prhka, kar koli primeš se odlomi ... tudi kamin oziroma bolje rečeno žleb je nezgrešljiv in ni tako krušljiv in težak ... naj pa mi nekdo pojasni kje je na ponci 3. stopnja, ker je pač ni ... tudi ta "kamin" je lahek, klinov in štantov je veliko, še najbolj neugodna je ta grapa za dol grede, ker je resnično krušljiva in ni štantov za abzajl ... vzemite pa s seboj štrik (dovolj bo tudi 30m) ker je vsekakor bolje abzajlat kot pa dol grede iskat redke trdne grife ...
|
|
|
|
| alyas28. 07. 2013 00:00:00 |
Krnica - Velika Dnina - Velika Martuljška Ponca (razmere 28.7.2013)
Že v zatrepu Krnice pod Veliko Dnino naletite na večjo snežno plazovino, ki zaradi položnosti ne povzroča težav, odcep desno - potko navzgor čez ruševje in macesne je treba poiskati še iz snežišča, pomaga pa tudi kakšen možic, ki smo jih danes postavili še kar nekaj. Malo pod Bivakom I in naprej do konca Velike Dnine so snežišča še kar zvezna, a smo jih danes vse prečili brez pomoči derez.
Za dostop na prvo raven pod VMP smo izbrali gledano navzgor zadnjo možnost, "rdeči žleb" (iz Stritar.opisa: 111 izletov), ki je sicer krušljiv, a normalno prehoden z lažjim plezanjem. Za vršnji dostop na VMP pa najkrajši, skrajno desni žleb, ki zahteva nekaj več raztežajev in plezanja, za navzdol - čez ta predel pa je zelo priporočljivo varovanje - kakih 60 m vrvi bo za najtežji del in za abzajlanje več kot dovolj. A ker je obstoječih klinov bolj malo (videli 2 uporabna), ni imeti odveč še kak prusik, tudi mi smo uporabili (in tam pustili) enega od prejšnjih obiskovalcev.
Več podrobmosti na slikah.
|
|
|
|
| ljubitelj gora26. 05. 2015 00:00:00 |
Lani sem bil redkobeseden, melišče v jeseni je bilo res naporno. Zadnji del, ko je bil kopen je šlo po vseh 4, ampak kratek del. Zato je bolje it, ko bo še sneg. Se ti pa tak vzpon za dolgo vtisne v spomin, brez opreme je povratek silno težak. Sam sem imel 30m vrvu, v grapi so bila 3 sidrišča za spust, (prva grapa nima večjih težav za plezanje razen zdelo se mi je krušljivo) skala v drugem žlebu (vsaj meni) se ni zdela krušljiva in oprimki so dobri, vršni del je II+ (eni pišejo o II drugi o III.st.)je pa nad grapo še nekaj krušljivega terena za prehodit do vrha. Povratek do grape je v megli lahko izjemno težko najti, saj se grape z vrha ne vidi. Tako zgleda (mal nižje balvan): http://shrani.si/f/1H/Y/lgBLZex/106590279404372459696293.jpg Bo treba še kdaj ponovit.
|
|
|
|
| PostojnskiGams25. 08. 2020 00:00:00 |
V nedeljo 23.8.2020 sem se s prijateljem podal na Veliko Martuljško Ponco, zjutraj sem imel kar slab občutek, saj je bilo napovedano grdo vreme. Na pot smo šli po najbolj dostopni poti. Od koče v Krnici proti Veliki Dnini je razbita struga, tam je zelo počasno napredovanje, kasneje pa se skozi borovce še bolj povzpne in se višinske metre hitro nabira. V Veliki dnini po 400 višinskih metrih melišča (ponavadi se tu drži sneg) zavijemo nad snežiščem levo. Prvi tehnični del je zelo razbit, držite se leve, samo malo pred vrhom zavijte desno. Tam je možic. Od tu naprej je dobro vidna potka. Po potki boste prispeli do drugega tehničnega dela, v tem delu je veliko zabitih klinov za kasnejši spust z vrvjo *Vrv ni potrebna* (Vsak vé zase) midva sva si pomagala vendar bi lahko tudi brez. Ko prispete na vrh tega dela pa zavijte denso na prečko, dobro vidno tudi sidrišče. Potem pa samo proti vrhu in še enkrat prečite na levo vendar ni več nič težavnega. Za spust pa vrv ni potrebna, je pa dobro da je pri roki vsaj 20m, saj so klini zelo pogosto zabiti. Srečno !!
|
|
|
|
| janezs7320. 08. 2023 18:34:12 |
Včeraj na tej lepotici, iz katere celo uro z užitkom strmim na vse sosednje in daljne velikane Julijcev. Toliko zgodb je že doživetih v njihovih strminah, da kar kipijo pred očmi... Oskrbnica je sicer povedala, da sta se dva nekaj dni prej obrnila (ni vedla povedat, kje), a dostop je normalno prehoden - vsi pa vemo, kaj "normalno" za Martuljek pomeni: Kamnolom, kjer se podere skoraj karkoli, kar primeš oz. potegneš v napačni smeri  (ja, tudi izjeme so, celo tukaj). V sp.grapi je srednji del (za prečenjem Lipnih prodov) precej naložen (se mi zdi na novo). Prehod preko hudournika je čisto ok, na več mestih se da lagodno do ovinka v desno (proti macesnom). Naprej ni problemov. Snega v V.Dnini ni več veliko, grape in kamini zgoraj pa po okusu vsakega, ki tja zahajamo.
|
|
|