Spodnje Rute / Untergreuth - Kepa (pot čez severovzhodni greben)
Ishodište: Spodnje Rute / Untergreuth (650 m)
Ime puta: pot čez severovzhodni greben
Vrijeme hodanja: 4 h
Zahtijevnost: veoma zahtjevna neoznačena staza
Visinska razlika: 1493 m
Visinska razlika po putu: 1550 m
Zemljovid: Julijske Alpe - vzhodni del. 1 : 50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 14.125
 | 2 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Vozimo kroz tunel Karawanks i odatle regionalnom cestom prema Bekštanju / Finkensteinu. Nekoliko 100 metara prije Loča / Latschach, 639 metara, skrećemo lijevo na lokalnu cestu koja vodi prema selu Ratenče, lijevo se odvaja lokalna cesta koja vodi za Spodnje Rute / Untergreuth.
Opis puta:
Od Spodnjih Ruta putokaz s brojevima 681 i 680 usmjerava nas prema jugozapadu pokraj gostionice Martinihof (na slovenskim kartama označena slovenskim imenom Hoja), a odatle stazom broj 681 pored domaćinstva Kobvar na strmo šumovito brdo, s kojega spuštaju se u vododerinu potoka Borovnice. Ovdje se desno uključujemo na šumsku cestu koja vodi do kolibe, ali je za promet zatvorena vratima. Ovaj kraj se zove Iljčev rut. Odavde dalje možemo ići cestom ili pješačkom stazom koja je odavde označena brojem 680 (također KWW – broj 603). Do kolibe se vodi cestom, a malo lijevo od nje ide i paralelna pješačka staza. Izbjegava brojna zavoja na cesti i mnogo je ugodnija, a ujedno je i kraća. Nakon 2 sata hoda dolazimo do kolibe Bertina koča / Bertahütte, 1527 metara, u neposrednoj blizini nalazi se koliba Koča pod Kepo / Mittagskogelhütte.
Od doma se spuštamo na prevoj Borovščica. Tu napuštamo markirani put i skrećemo desno na nemarkiranu pješačku stazu, kojom se dosta strmo uspinjemo kroz šumu do uskog grebenskog stjenovitog rebra. Ovo je u početku dosta izloženo (mjesto II. stupnja penjanja), ali za osiguranje nam pomažu tri klina. Kada se popnemo na ključni dio, strmina se na trenutak zaravna, a problemi za sada također prestaju. Uspon nastavljamo malom pješačkom stazom koja vijuga između borova kroz koju se brzo probijamo, a potom slijedi strmi uspon preko krševitog mrvičastog kamenjara, sve do stjenovitijeg terena. Stijena je više-manje čvrsta i prilično neravan, au traženju najlakših prolaza pomažu nam buktinje u obliku crvenih strelica i crvenih točkica. Brzo idemo naprijed do sporednog vrha na kojem stoji drugi križ. Odatle se dobro vidljivom pješačkom stazom s lijeve strane grebena uspinjemo na glavni vrh (na karti Julijske Alpe - istočni dio, staza je označena kao markirana, iako se smatra nemarkiranom, usprkos spomenutim margaretama, koji olakšavaju pretraživanje prolaza. Greška je ispravljena na Sidartinoj karti Julijske Alpe, gdje je ispravno označena).
Slike:
Rasprava o izletu Spodnje Rute / Untergreuth - Kepa (pot čez severovzhodni greben)
|
| Matjaz_6515. 08. 2013 00:00:00 |
seveda gre za severovzhodni greben oz. raz  še nekaj mojih fotk 
|
|
|
|
| klm17. 07. 2014 00:00:00 |
Tako je. Upam, da administrator popravi naslov.
|
|
|
|
| Behemot26. 07. 2015 00:00:00 |
Ta teden sem sam plezal SV greben. Na najtežjem mestu (2 kratka raztežaja) je sedaj že 9 klinov od tega 3 svedrovci na varovališčih in 6 navadnih klinov. Lokacije klinov. Na začetku strme stene je navadni klin, nato v najstrmejšem delu tik nad najtežjim prestopom v levo navadni klin in 2 m višje na polici svedrovec (možno varovališče). Sledi prehod po desni strani mimo luske, kjer je zabit obročkar. V škrbini 5 m za lusko spet urejeno varovališče iz dveh svedrovcev. Sledi 15 metrska prečka v levo (3 navadni klini) in bistvenih težav je konec. V sami smeri v zgornji tretjini sem še našel eden navadni klin.
|
|
|
|
| Behemot28. 10. 2019 00:00:00 |
Še nekaj bi poudaril glede zahtevnosti. SV greben Kepe spada bolj v kategorijo lažjih alpinističnih smeri kot pa zelo zahtevnih neoznačenih poti. Zgoraj opisano najtežje mesto v grebenu namreč v alpinistični literaturi nosi UIAA oceno II+ ker ni ravno mačji kašelj za nevešče plezanja po odprti steni brez varovanja z vrvjo.
|
|
|
|
| dprapr6. 08. 2022 16:05:19 |
Zagotovo je tam II+.
Prečka v levo pa tudi ni za vsakogar brez varovanja.
|
|
|
|
| banGore21. 10. 2024 10:16:12 |
Na zemljevidu poti je alpinistična pot II težavnosti po UIAA lestvici ("tukaj se začne plezanje"), označena z rdečimi pikami. Običajna pot, po kateri se vračamo, je označena s črto. Opis poti velja za alpinistično pot.
Pot skozi gozd ni označena, ampak je dovolj uhojena, da orientacija ne predstavlja težav. Pot skozi skale je povsod odlično označena z rdečimi pikami ter puščicami.
Klinov ni več, niti enega. Nekaj lukenj s klini sem opazil, ampak so bili klini odrezani do skale. Sama skala je večinoma dobra, na nekaj mestih se kruši.
Za vajene plezanja brez varovanja ter ljubitelje "hoje" z uporabo rok za ravnotežje, je zaradi dovolj dobre skale pot pravi užitek. Ostalim bi pot odsvetoval, saj je na nekaj mestih skoraj navpična in zahteva osnovno znanje plezanja, veliko zaupanja v obutev, postavitev nog in rok, ter mirno kri na izpostavljeni steni z omejenimi oprimki.
|
|
|