Untere Valentinalm - Monte Coglians (Hohe Warte) (mimo Wolayer See)
Ishodište: Untere Valentinalm (1220 m)
| Širina/Dužina: | 46,6225°N 12,9288°E |
| |
Ime puta: mimo Wolayer See
Vrijeme hodanja: 5 h 30 min
Zahtijevnost: zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 1560 m
Visinska razlika po putu: 1950 m
Zemljovid: Tabacco 9
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze
Pogleda: 11.992
 | 3 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Iz Trbiža/Tarvisia uputimo se na autocestu prema Udineu/Vidmu. Kod mjesta Carnico napustimo autocestu i prvo slijedimo oznake prema Tolmezzu, zatim oznake za Austriju i prijelaz Pso di Croce Carnico / Plöckenpass. Na prijelazu spustimo se na austrijsku stranu mimo koče Plöckenhaus. Uskoro se lijevo odvaja cesta prema koči Untere Valentinalm kod koje je i manje parkiralište.
Opis puta:
Kod koče se uputimo na planinsku cestu za oznakama Ob. Valentinalm i Wolayer See. Cesta je prilično položna i zatvorena za javni promet. Uskoro napustimo cestu i uputimo se desno na stazu koja kasnije više puta prelazi cestu i u manje od sata nas dovede do koče Obere Valentinalm s koje je lijep pogled na Rauchkofel (2460m) i na sjeverni zid planine Kellerspitzen (2769m).
Od koče nastavljamo po dobro označenoj stazi mimo planine na kojoj se ljeti pase stoka. Na kraju planine staza skreće malo ulijevo gdje počinjemo se penjati dolinom pod moćnim ostenjima Cogliansa. Staza dolinom koja povremeno ide po travnatim padinama, povremeno po padinama posutim kamenjem i balvanima u dobrom satu nas dovede do raskrižja na sedlu Valentin Torl (2238m). Desno vodi staza na Rauchkofel, lijevo vrlo zahtjevna plezalačka staza na Monte Coglians. Mi odabiremo srednju stazu koja se od sedla počinje spuštati i nas u otprilike pola sata dovodi do jezera Wolayer See s kojeg je vrlo lijep pogled na Monte Coglians i Monte Capolago. Uz jezero je i koča Wolayerseehütte.
Kod jezera uputimo se lijevo prema prijelazu Wolayerpass do kojeg imamo samo nekoliko minuta hoda. Od prijelaza gdje je na talijanskoj strani koča Rifugio Lambertenghi Romanin malo se spustimo i uskoro dođemo do raskrižja gdje se uputimo lijevo za oznakama Rifugio Marinelli (staza Sentiero Spinotti), desna staza vodi dolinom prema koči Tolazzi. Od raskrižja prvo još kratko prelazimo šljunke pod zapadnim zidovima Cogliansa nakon čega staza postaje znatno zahtjevnija. Uz pomoć sigurnosnih uređaja i ljestve penjemo se po skoro okomitoj uskoj grapi. Zatim se staza penje po prilično strmim stjenovitim padinama gdje nam povremeno pomažu jeklene užadi. Staza se na kratko postane nešto blaža i skreće malo ulijevo nakon čega se ponovno strmo penje po stjenovitim padinama sve dok ne dosegnemo travnate padine na južnoj strani Cogliansa. Staza postaje lakša i preko livada i šljunaka uskoro se spaja sa stazom od koče Marinelli. Tu počinjemo se penjati po nešto klizavom šljunku koji u gornjem dijelu postaje već prilično strm. U zadnjem dijelu staza skreće ulijevo i slijedi strmi uspon s nekim lakšim plezanjem prema vrlo razglednom vrhu.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
Rasprava o izletu Untere Valentinalm - Monte Coglians (Hohe Warte) (mimo Wolayer See)
|
| VanSims8. 07. 2012 00:00:00 |
Spinottijeva pot je lepa in dokaj lahka(a izpostavljena) plezačina - pot na sam vrh pa naporno grizenje kolen po melišču! Gor tudi palice ne pomagajo kaj dosti, dol pa zelo.
|
|
|
|
| dogna30. 03. 2013 00:00:00 |
Van Sims, letos nameravam po tej poti na vrh. Ali za Spinottijevo pot priporočaš sam. komlet? Zanima me tudi glede samega melišča, ga lahko primerjaš z kakšnim v naših gorah? Meni je bilo do sedaj najbolj zoprno melišče pred vzstopom v plezalno na Košutnikov turn iz avstrijske strani. Hvala za odgovor in lepe praznike ti želim.
|
|
|
|
| IgorZlodej30. 03. 2013 00:00:00 |
Ne vem zakaj bi bilo problematično melišče na vrh Cogliansa, ko pa je gor speljana lepa mulatjera, le v vršnem delu je treba tu in tam malo poprijeti za skalo. Kar se tiče poti "sentiero spinotti" menim, da se samovarovalnega kompleta ne potrebuje, ker je jeklenic malo, čez najtežje mesto pa je nameščeno lesno stopnišče.
|
|
|
|
| mirank30. 03. 2013 00:00:00 |
Za moje pojme je za vzpon po poti Spinotti edino priporočljivo izhodišče pri koči Tolazzi, razen če se ne vračaš po isti poti, kar pa se mi zdi popolnoma brez veze in kar dolga tura. Pot Spinotti se združi z potjo mimo koče Marinelli (kjer se vračaš na izhodišče) nekje na višini ki jo vidiš na sl.30. Malo više se začnejo melišča in nestabilni tereni in tako je dobro uro do vrha. Kot omenja Igor pot ni preveč zahtevna in če se držiš steze se večine zoprnih meliščnih odsekov izogneš (glej sl.31,32 34). Za povratek priporočam pot mimo koče Marinelli in planine Moraret, kjer se vedno vidi kaj posebnega.
|
|
|
|
| VanSims30. 03. 2013 00:00:00 |
@dogna: jekelnic je nekaj v spodnjem delu za lestvijo potem pa več ali manj prosta plezačina. Jaz nisem imel kompleta. Kar se tiče melišča je kar zoprno morda jaz nisem lepo ujel poti. Za dol grede se splača imeti pa palice - z njimi je šlo juhuhu hitro  Morda tudi svetujem za izhodišče kočo Tolazzi, namesto Untere Valentinalma kot je opisano tu. Po moje je krajša krožna pot(Igor?). Poleg tega se izogneš trapanju po cesti iz Plockenpassa do izhodišča. Tukaj je moj opis: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=27&id=584 @Igor: Ali si že šel po Koban-Prunnerjevi poti? Za letos me mika(Weg26 je pretežka zame). V zgornjem delu(skupna z Weg26) me ne skrbi toliko ker je zavarovana in od stika B in manj težavnosti. Pač pa je na tej poti v spodnjem delu v glavnem prosta plezačina. Kako težka je? @LG: iz tvojega opisa in slik na gornjem linku sklepam da si šel po Spinottiju dol. Se mi zdi to malo scarry izkušnja glede na izpostavljenost. Ali vendar ni tako hudo? Ker bi jaz tudi...
|
|
|
|
| dogna30. 03. 2013 00:00:00 |
Fantje, najlepša hvala za odgovore. Moja predvidena pot je od Untere Valentinalm na Rauchkofel in potem prespati pri Wolayersee( po slikah sodeč je tam zelo lepo), drugi dan pa po opisani poti na vrh in mimo koče Marinelli nazaj na Plockenpass.Vidim, da ste danes kar vsi doma. Vreme je res obupno, no je pa primerno za načrtovanje poletnih tur.Še enkrat hvala za vsa pojasnila.
|
|
|
|
| IgorZlodej30. 03. 2013 00:00:00 |
Za Coglians je seveda idealno izhodišče koča Tolazzi, ker se lepo krožno vrneš nazaj. Se pravi v zgodnjem popoldnevu do koče Lamberentghi Romanin (Piero bo vsakega vesel) ali Ernest Pichl hutte ob jezeru na avstrijski strani. Potreben je kratek sestop in po Spinottiju na vrh in sestop preko koče Marinelli in planine Moraretto nazaj do Tolazzija. Valentinova dolina je povsem na drugi strani, sicer primerna za vzpon na Ruchkofel, še vedno možno prenočevanje v eni od koč in naslednji dan povratek ali pa vzpon na Capolago . @VanSims na poti, ki jo omenjaš nisem bil, vedno na 26. lovski bataljon. Tudi obakrat opisal na hribi.net.
|
|
|