Krivčevo - Jarški dom na Mali planini

ali kdo ve ,če je pot od jurčka do jarškega doma uhojena ? hvala!

hojla, od Jurčka do podkrajnika je kopno, poti naprej do Gojške planine in Velike planine pa so dobro uhojene. včeraj je bilo lepo, le od Jarškega doma naprej je pihal kar močan severnik. prijeten izlet. srečno in lp

Danes ni bilo gužve, startali smo sicer iz Stahovice in mimo Sv. Primoža, gor precej piha, a veter ni prav nič mrzel, megla tudi poplesuje okoli, še dobro, da je Mare že postavil količke. Po snegu ni prav nič dišalo

Ali mogoče kdo ve, ali je še vedno možno parkiranje pri Jurčku oz. če obstajajo kake alternativne variante?

Jaz bi šel po tej progi enkrat po službi in ker se sedaj precej hitro stemni, bi mi bilo nekoliko zoprno najprej popiti eno kavo, alkohola pa tako ali tako ne pijem, kadar grem v hribe

Med tednom ni težav, čez vikend pa je gospa huda, če je avto tam pol dneva in zaseda prostor gostom gostilne. Jaz sem se šel, če se mi je zelo mudilo, vsaj zahvalit za šank, drugače pa spil za pečjo kakšno pijačo in malo pokramljal.

Hvala.
Popolnoma razumem, da je gospa lahko huda. Meni bi jo bilo že zoprno spraševat, če lahko tam parkiram, ker potem ima lahko hitro polno parkirišče s samimi pohodniki in nobeno stranko.
Samo kakšne druge variante pa nisem opazil. Ena bi bila možna, če bi parkiral pri tistem ostrem ovinku v desno, ki je približno 500 metrov dalje proti Črnivcu.

Za kakšna dva avta je prostora ob cesti pred šolo. Tudi parkirišče pred zaprto gostilno Logar je večinoma prazno.

Sam tok komentiram za bodoče pohodnike, ki imajo plan po tej poti na Veliko planino, saj je čas hoje čisto nerealen za moje pojme.
Od Krivčevega do Jarškega doma je že 2 uri čisto dovolj, če si pa malce bolj v formi, je pa ura in pol dovolj.
Osebno velikokrat hodim po tej poti in je nekako 1,2-1,5 h čisto dovolj do Domžalskega doma, gor in dol pa cca 3 uce z pijačo in odmorom v domu.

Malo zamujam, vendar moram opisati kar grozljivo zgodbo od približno pred dvema tednoma na tej poti. Bilo je lepo vreme, ljudi pa k sreči malo. Ko sem lepo počasi zamišljen stopal po za nas pešake lepi in prijetni stezi, me je naenkrat"zbudil" nek čuden trušč nad menoj. Bilo je to že v zadnjem delu poti, nekje na polovici od Jevševega konfina. Instiktivno sem odskočil s pot in to zadnji trenutek! Mimo mene je pridrvela skupina 8 do 10 gorskih kolesarjev! Dobesedno drvela je čez vse tiste kamne, korenine.... Zgrozil sem se! Dobro sem jo odnesel. Če ne bi bil tako hiter, ne predstavljam si kaj bi ratalo!? Potem pa sem razmišljal, ja "odlični" kolesarji! Kaj pa v primeru, kar je na tej poti pogosto, večje skupine ljudi, otroci in tako naprej! Še kasneje sem razmišljal, da bi moral prijaviti... Pa nsem. Kar lahko rečem, ušesa in oči na peclje in srečno!