headstar - Zadnja sporočila

Zacel sem v Mariboru:
1. dan: Prvi dan sem opravil s Pohorjem in prespal na Uršlji gori.
2. dan: Drugi da sem opravil s Smrekovcem in Raduho in prespal na Korošici.
3. dan: Tretji dan sem prehodil vse Kamniško Savinjske alpe in prespal na Kališču.
4. dan: Cetrti dan sem prehodil Storžič in vse Karavanke (Dobrca, Begunjscica, Stol, Golica, Baba) in prespal v Mojstrani
5. dan: Peti dan sem prehodil Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec ter prespal v Trenti.
6. dan: Šesti dan sem prehodil sedmera jezera, Krn, Vogel rodico in Črno prst ter prespal na Petrovem brdu
7. dan: Sedmi dan sem prehodil Porezen, Sivko in Trnovski gozd ter prespal na Colu.
8. dan: Osmi dan sem prehodil Javornik, Nanos, Predjamo, Postojno in Sv. Trojico ter prespal v Pivki.
9. dan: Deveti dan sem prehodil Vremščico, Brkine in Slavnik ter prispel v Ankaran dovolj zgodaj, da sem se 3 ure kopal.

Vseskozi sem imel s seboj Dnevnik kjer sem zbiral žige, vendar mi je na koncu po nesreči padel v morje. Kaj sedaj? Ali sem upravičen do značke? Ali mi je pripravljen iti kdo za pričo pred Komisijo za poti na PZS?

LP

Žig za Gomilo se nahaja v skrinjici pri razglednem stolpu. Bil sem tam pred dvema tednoma.

Košenjak - spomenik tragediji ob poti čez Kozjak

Z zanimanjem sem prebral zapis ob 60. obletnice Slovenske planinske poti. Zbodlo pa me je nekaj netočnosti, ki bi rad izposatvil in sicer pišejo:

- SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH:
Odprta 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Pobudnik in idejni snovalec: Ivan Šumljak.
Število točk: danes 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk).

Dodal bi, da je SPP pred letom 1958 potekala le do Postojne (žig je bil pri tajniku PD) in je bilo KT manj.


- se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov,

Teh je precej več (na poti "Po robu" recimo vsaj 5).

- jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1.

Ne drži, saj markacij na več odsekih, recimo med Podkrajem in Abramom ni zaslediti, na odseku Senožeče - Vremščica številke 1 ni....


Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljenih prav toliko značk. V evidenci PZS so kot prvi prejemniki častnega znaka za prehojeno pot vpisani: Pregrad Pašič, Beograd (1958), Dušan Starčevič, Beograd (1958), Lojze Hafner , Ljubljana (1958), Marjan Ribarič, Ljubljana (1958), Ema Trbovšek, Ljubljana (1960), Franc Bračko, Hoče (1965), Stanka in Tome Demšič, Hoče (1965).

Ne drži, saj so v evidenci vpisani sledeči:
1. Predrag Pašić, Beograd
2. Franc Šolar, Koper
3. Borut Juvanc, Maribor
4. Drago Glogovšek, Maribor
5. Norbert Voj, Maribor
6. Margetič Rudi, Celje
7. Jovan Marković, Sokolov Kamen
8. Slobodan Stanišič, Sokolov Kamen
9. Tomislav savić, Sokolov Kamen
10. Ivanka Mohorič, Kranj

B2,

na spletni strani komisije za evropske pešpoti je forum, na katerem je precej besed namenjenih tudi avstrijskemu delu poti, (tudi o etapi od Leobna oz. Bruecka proti Speikkoglu).

link: http://eupoti.com/keups.htm

Predlagal bi odsek avstrijske pešpoti E6 (NordSuedWanderWeg) med Brueckom in Speikkoglom (Koralpe), ki bi jo lahko podaljšala preko Košenjaka v Dravograd. Gre za recimo petdnevno prečenje verige vrhov med 1300 in 2100 metri.

B2, vse kar si napisal drži kot pribito.

Pot od Nanosa do Predjame je markirana, ob markacijah je zaslediti še staro "enko". Od Predjame do Postojne markacij ni in jih nikoli niti ni bilo (PV 1955/11). Od Postojne proti Lonici je zaslediti kakšno markacijo brez "enke", del med Lonico in Slovensko vasjo je lepo markiran ampak pa je speljan čisto drugje, kot je potekala SPT 1. Namreč "prava" pot je potekala od križišča na livadi kakšne pol ure pod Trojico kar naravnost po gozdu, prečkala cesto tik ob znaku za vadbišče in se spustila na po južnih pobočjih ostrega vrha (danes zaraščeno) na makadamsko cesto in po njej po SZ strani Petelinjskega jezera v Slovensko vas, kjer je žig še danes v el. omarici pri Vadnjalu (hiša je nekaj let že prazna). Od Slovenske vasi preko petelinja, Osojnice, Volč in na Vremščico je pot dobro markirana, le "enko" je težko zaslediti.

Talci, pot Postojna - Sv. Trojica

A je kdo zadnje čase kaj hodil po "pravi" Slovenski planinski poti in sicer na relaciji Nanos - Predjama - Postojna - Lonica - Pivka - Vremščica?

Glede na vpisno knjigo v Slovenski vasi, sklepam, da že nekaj let razen mene ni bilo nobenega ali pa planinci enostavno ne vedo za lokacijo knjige in žiga pri Vadnjalu.

Vso pot sem na fotoaparat veselo pritiskal in zbiral dokaze - slike. A vse zaman... Ko sem se kopal je aparat po vsej verjetnosti postal tarča kakšnega izmed kopalcev, saj ko sem se vrnil na plažo aparata (oh ti nesreča) ob nahrbtniku več ni bilo!

Na klopco me ta vrh niti najmanj ne spominja!

Med dopustom sem tudi sam obiskal Biokovo - opravil sem del Biokovske partizanske staze (KT 9 - KT13). Pri tej poti je zanimivo ti, da na KT ni žigov ampak le označba KT. V dnevnik pa je potrebno nalepiti sliko KT.

LP