ločanka - Zadnja sporočila

Res simpatičen hribček, vpet v kranjsko panoramo med bolj poznanima Tolstim vrhom na eni strani in Storžičem na drugi strani, vmes pa obdan s planinama Malo Poljano in V.Poljano, ki ponudita prav lepo izhodišče za vzpon na njegov vrh.
Ker je omenjen zelo redko, pa še to bolj spotoma pri obiskih obeh planin, sem zanj odprla svoj naslov, ki si ga resnično zasluži, še posebno, ker naju je oba navdušil z lepim razgledom in prav lepim rastjem ob poti. Navduši pogled na Storžič, ki ga v tem v času krasi še snežena podlaga, na drugi strani Tolsti vrh kot na dosegu roke, v ozadju pa pogled na Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto. Na začetnem delu vzpona pa pogledi tudi do Bohinjskih Julijcev. Seveda pa na klopico na vrhu tudi ni bilo pozabljeno.

Drugače pa sva delala krožno turo. Izhodišče Povlje, nato Pl.Javornik, Velika Poljana, Grebenc, spust ponovno na V.Poljano, a po drugi poti, nato pa Mala Poljana in povratek mimo kamnoloma na izhodišče. Še bo dočakal najin obisk!

Sva šla včeraj tudi midva malo na oglede Planinskega polja, ki je v tem času zanimivo zaradi naraslih voda in kot tako vredno ogleda. Je eno najlepših in slikovitih kraških polj v Sloveniji. Po polju vijuga ponikalnica Unica, ki izvira v Planinski jami in se kasneje pojavi kot izvir Ljubljanice.
Mogoče včeraj ni bil najbolj posrečen čas za obisk tega polja, saj sva se pripeljala v oblačno vreme (pozabila gledati kamere), veter je pa tako s sabo vzel tudi odseve v vodi in lepo, jesensko listje na drevesih. No, nekaj se je pa izboljšalo v enem tednu, cesta med Lazami in Planino ni več poplavljena, a je voda še vedno do robu.

Vredno je pa tudi stopiti do razvalin gradu Haasberg, ki je povsem v bližini. Tam si pa lahko v okolici ogledaš še polno zanimivosti, saj je vse to del Krajinskega parka Planinsko polje.

Da bom šla kdaj na Kum, si pravzaprav nisem nikoli mislila. Da se bo pa potrebno voziti še s "cicko", pa še manj. No, za vsak slučaj sem vzela s sabo rezervna oblačila, saj če bi šlo kaj narobe in bi morala plavati, je to najmanj kar bi rabila.
Ker prave korajže sprva nisem imela, sem vztrajala, da se peljeva skupaj. Ampak je bila to napaka. Prav z eno muko sva se privlekla na nasprotni breg Save. Dosti bolje je, da se pelje en sam in mu drugi na obali pomaga s tem, da vrti kolo oz. ga zadrži, ko se drugi vkrcuje. Prav to sva potem izvedla pri povratku, in je vse štimalo.

Pot je bila včeraj kot pot med zelenim, skozi Škratovo dolino. V začetnem delu je vse žuborelo, hoja med dvema potokoma, levim in desnim, skakanje čez vodo je bilo neizbežno. Nadaljevala sva po stari poti, in že pod vrhom naletela na prve ostanke snega. Sva pa že po poti občudovala poglede na Nebeško goro, na vrhu pa pobeljene KSA, Julijci so bili pa malo bolj v mrču. A nič zato, posedanje na vrhu v čudovitem okolju je bilo nama obema v veliko veselje.

Druga je repaljščica, to že vem. Še prva

Včeraj slikani tile dve ptici na Kumu. Bi lahko rekli, da sta vriskalica in drevesna cipa, ali pač kaj drugega?

Avstrija?

Žolšče - sv.Andrej - sv.Ožbolt - Žolšče

Lepo preživet prazničen dan, po poti svojih prednikov

ben, nadaljuj

No, ve kdo kaj piše na tejle simpatični klopici, v lepem ambientu?

Tretja od Lastovic

Lastovic je tudi pet!

No bagi, kje je bila pa kavica?

Braulins - Monte Brancot - Monte Palantarins - Tre Corni - Monte Naruvint - Braulins

Naredila sva podobno turo, kot je opisala palček plezalček, le da se nisva podala na njen prvi vrh. Ostalo enako. Gre za vrhove v simpatičnem grebenu, ki stoji južno od gore San Simeone, vpet pa je med krajema Braulins, ki je bilo najino izhodišče in Interneppo pri lepem jezeru Cavazzo. Vse te hribe pa obkroža reka Tilment, ki sva jo na večjem delu poti lahko tudi občudovala.

Sva pa tale grebenček imela v mislih kakšno leto, ko sva se pri povratku z Malega Karmana zapeljala na bližnje ogledovanje prelepe rdeče cerkvice Sv. Mihaela, prislonjene ob skalnato steno, seveda ob hkratnem pogledu na prodišča in vode reke Tilment, ki se vije pod temi bregovi. Dovolj, da te zasrbijo pete.
Še nekaj podatkov s te poti: prevozila sva 149 km z naših koncev, na poti sva bila nekako dobrih 7 ur (s počitki, fotografiranjem, torej vse skupaj) in prehodila okoli 10 km oz. pri tem naredila približno 1100 višincev. Navdušena!

Seveda SilversterO, nadaljuj

ben pravi, da je treba naprej. Kje?

Poiskala je zavetje v snegu

nejcf, ni tako kritično. Lahko, da gre za ženske v starejših letih