neph - Zadnja sporočila

Čez vikend načrtujemo plezanje v Klemenči peči, zato me zanimajo razmere. Predvidevam, da snega ni? Kako pa je s samo steno, se načeloma hitro posuši?

Najlepša hvala za odgovore že vnaprej!

Prišel sem do točke, ko sem se odločil, da bom kupil svoje prve plezalnike. Na internetu sem sicer prebral nekaj napotkov (večina iz forumov), kateri pa niso enotni. Na kaj naj bom pozoren pri nakupu? Nekateri priporočajo ~številko manjše, drugi ne... Danes sem v Kibubi poskusil dva najbolj poceni modela 1 številko in 1.5 številke manjše, kot imam nogo, pa me je sorazmerno močno tiščalo predvsem na predelu palca. Vem, da se običajno plezalniki raztegnejo za kakšno številko, zato sem v dvomih... Nekateri sicer pravijo, da je za začetek bolje kupiti udobne, torej dovolj velike plezalnike...

http://www.grs-koroska.si/razmere-na-zelo-zahtevni-poti-na-raduho/

Ponekod organizirajo solo sportnega plezanja, kjer se obdela tudi plezanje dolgih sportnih smeri. Kakorkoli, dvomim, da se pri tem prikaze vse potrebne postopke oz. manevre, ki jih je dobro poznati pri plezanju dolgih (alpinisticnih) smeri. Predlagam, da se udelezis ene od alpinisticnih sol, tudi zimski del je zelo zanimiv.

Ps. Dobesedno kratek tecaj ne pride v postev, ker gre za precej kompleksen skupek znanij.

Omenjeno se lahko zgodi tudi pri dražjih majicah. Upoštevaj zgornje nasvete. Sicer so te majice iz Lidla, Hoferja (Crane, Crivit ipd.) precej kvalitetne, sploh glede na ceno. Meni dobro služijo, nekatere že več let.

Predvsem v hudi zimi je občasno spluženo samo do spominskega obeležja padlim partizanom. Tam zavijemo desno v gozd, prečimo do travnika in čez njega (običajno je že shojeno) ter se priključimo poti od karavle. S tem turo nekoliko podaljšamo, je pa prvi del lepo položen. Odkar poznam to pot, redko startam od karavle.

Zelo lepo, Stanetova zajeda je kar luštna smer!

Potrjujem izjavi predhodnic. Gre pa za zelo lepo turo, priporočam!

Kita, mislim da je veliko bolj problematično, to, da se tebi "da" pisati sestavek tipa, kot je tvoj zadnji. Sam sem na kulturen način izrazil svoje mnenje, beseda na katero si se obesil (zdrs) pa je bila mišljena v povsem drugih pogledih, kar je, predvidevam, jasno vsakemu povprečno razgledanemu uporabniku foruma. No, ker tebi ni, se bom izjemoma potrudil in zadevo dodatno obrazložil.

Najprej sem napisal, da so po moji oceni najbolj "nevarni" predeli, ki niso zavarovani, nato pa sem podal primer na poti na Prisojnik. Da si zdrsa še marsikje drugje ne smeš privoščiti, je menda jasno, to sem omenil le kot primer na poti na Prisojnik, ki ni zavarovan, ampak je izpostavljen (v podkrepitev svoji prvotni trditvi, glede predelov brez jeklenic, klinov ipd).

Upam, da sem ti s tem sporočilom objasnil zadevo in da ne bo padlo še več podobnih komentarjev, ki uničujejo vzdušje na tem forumu.

ps. Namen mojega prvotnega prispevka ni bil kogarkoli odvračati od poti, šlo je le za objektiven opis razmer na poti.

Kopiščarjeva pot je vsekakor zelo zahtevna, sploh napram drugim zavarovanim potem. Tistim, ki sprašujejo o zahtevnosti oz. niso najbolj prepričani v svoje zmožnosti priporočam samovarovanje. Še vedno pa menim, da so običajno najbolj "kritični" predeli tisti brez jeklenic. Mislim, da je nekdo na forumu že omenjal - meni se je lansko leto zdel sestop po grebenski do okna na enem mestu kar neroden (če se tako izrazim) - brez klinov, krušljiva skala in močno izpostavljen- zdrsa si tam vsekakor ne moreš privoščiti. Seveda je to zgolj moje subjektivno doživetje, morda kdo drug tam ne vidi nič zahtevnega (morebiti sem se nekoliko nerodno postavil in recimo dandanes ne bi videl nobenga problema).

Vkolikor iščeš optimalno opcijo, torej tako, kot se to običajno dela (da se vzpneš po težavnejši poti in sestopiš po manj zahtevni) se je najbolje iz Kota povzpeti do Debelega kamna in nad njim zaviti desno do zavarovane poti na Vrbanove Špice. Z Visoke Vrbanove špice sestopiš nazaj v smeri Kota do razcepa za "plezalno pot" na Rjavino, se po njej vzpneš in sestopiš po grebenski poti do Staničevega doma. Sicer s tako zastavljeno traso prehodiš pot od Staničevega doma do razcepa za plezalno pot na Rjavino dvakrat in si s tem podaljšaš turo, je pa to gotovo najbolj ugodna opcija.

Druga kar dobra opcija pa je po mojem mnenju vzpon na Rjavino po "plezalni poti", sestop po Grebenski do Staničevega doma in nato spust v dolino preko Vrbanovih špic. Seveda pa je vse odvisno od izkušenj - vkolikor si suveren na zavarovanih poteh gre seveda v vse možne smeri, so pa vse omenjene poti kar zahtevne in mestoma lepo izpostavljene.

Preberi še prejšnje komentarje v tej temi. Bi pa pri Rjavini opozoril na eno zadevo - zadnji spust pred vrhom je zavarovan samo s klini, tako da zanesljivo samovarovanje odpade. Prehoditi ga je potrebno navzdol in navzgor.

Jedriličar, hvala za pojasnila, sem našel tudi uradno Mammutovo obrazložitev, dodajam kot zanimivost :


"The CE- Standard for Half- and Twin Ropes is different regarding the testing: twin ropes are always tested both pairs clipped into one biner (80kg mass, 12 falls), half ropes are... tested as a single rope with a 55kg mass (5 falls required). So the standard for half ropes is tougher than the one for twin ropes as half ropes also offer a great safety margin as a single rope (only to be used to belay two second climbers from an anchor). Therefore, half ropes can always be used in twin rope technique as well (whereas the other way round, twin ropes can not be used in half rope technique). The impact force is not affected by clipping one or two half ropes through the same biner."

Zadevi smo torej prišli do dna.

Jedriličar, pred časom sem bral nekaj člankov na omenjeno tematiko, ki pa jih žal trenutno ne najdem... Že na začetku sva se pravilno razumela, vendar po meni znanih informacijah, se naj dvojna vrv ne bi uporabljala kot dvojček, saj se s tem izničijo prednosti dvojne vrvi in nastanejo problemi glede prevelike ulovitvene sile. Nisem pa prepričan, če je vpenjanje dvojne vrvi v isti komplet nevarno ali ne, tako da me prosim popravi, vkolikor se motim.

V praksi sicer veliko ljudi vpenja dvojno vrv hkrati v isto varovalo. Jaz osebno dvojne vrvi ne bi uporabljal kot dvojček.

ps. Juš, dobra vrv, kajne?

Jedriličar, kolikor je meni znano, se polovične vrvi (torej tiste z oznako 1/2) ne vpenjajo v isti komplet, čeprav marsikdo to počne. Vpenjajo se izmenično, lahko pa vpneš eno večkrat zaporedoma, nikakor pa se ne vpenjajo skupaj.
Obstajajo pa vrvi, ki so certificirane kot dvojne vrvi in dvojčki hkrati - tiste torej lahko uporabljaš poljubno. Z ostalim zapisanim se strinjam.

ps. Primoza, ne vem natančno za kakšen namen uporabljaš samo eno polovično vrv, načeloma je obvezna uporaba obeh. En pramen lahko uporabiš zgolj za varovanje drugega (edino polovička se uporablja za navezo treh plezalcev, dvojček nikdar).

Omenjeno pot sva z bratom prehodila v nedeljo in ponedeljek. Pričela sva v Kotu in nadaljevala na Spodnjo in Zgornjo Vrbanovo špico. Pot vseskozi lepo varovana. Iz Zgornje Vrbanove špice sva se spustila nekoliko nad Dom Valentina Staniča in se odcepila desno proti Cmiru. Nato povratek do omenjene koče, okrepčilo, dvig kartončkov za žige in še popoldansko-večerni skok na Triglav. Na vrh očaka so se oba dneva zgrinjale trume planincev in "planincev" - veliko jih je bilo brez čelad, nekateri v športnih copatah. Prav tako je na vrhu očitno nova moda podpisovanja na skale ( ). Okrog osme ure zvečer sva na Kredarici spila zasluženo pivo in se spustila nazaj proti Domu Valentina Staniča. Zjutraj sva sestopila do Pekla in se povzpela po zavarovani poti na vrh Rjavine, sestopila sva čez grebensko pot in naprej do Begunjskega vrha. V koči sva ožigosane kartončke zamenjala za nogavice in simbolično priznanje in zadovoljna sestopila nazaj v Kot. Vse kar lahko rečem je, da je omenjena vezna pot močno priporočljiva, predvsem za tiste, ki radi hodijo po zavarovanih poteh in ki jim gneča ni najbolj po godu.

Hojnikova pot je super kot popestritev vzpona na Lanež oz. naprej na Raduho, bi pa res rad izvedel, kateri osebek s pomanjkanjem smisla za estetiko jo je tako grdo pokracal z rdečim sprejem. Če že, bi bile majhne pikice (ali možici) povsem dovolj, vsekakor pa oznake niso potrebne v izstopni grapi, kjer je orientacija več kot jasna.

Mimogrede, na filmčku sem opazil označbo na macesnu "Lanež (levo)" nad kočo, ki je lansko leto ta čas še ni bilo.

Alpinin model Lhotse sem dobil nekaj več kot pol leta nazaj za dobrih 100eur. Za takšen denar se mi zdi res izjemno dober nakup, ne morem pa predvideti, kaj se bo s čevljem dogajalo v prihodnosti. Zaenkrat ga lahko bolj pohvalim kot pograjam. Čevelj je po moji oceni super za zimsko pohodništvo. Ni pretirano topel, na notranji strani postane po določenem času vlažen. Preizkusil sem ga v mokrem, v snegu in tudi na suhem. Meni osebno za letno pohodništvo ne ustreza (že zaradi teže!), tako da ga uporabljam zgolj pozimi. Seveda pa ne gre za vrhunski izključno zimski čevelj- to je treba že na začetku predpostaviti. Glede na to da smo na planinskem forumu, pa mislim, da bo za zimske pohode večini dobro služil.