dprapr - Zadnja sporočila

Kolikor razumem, bodo torej pločevinke odnesli v drugi obliki nazaj gor v gore?
Kaj ni dovolj teh bivakov "za zavetje"? Me prav zanima, koliko hribovcev se zateče v bivak zaradi zavetja. Bi bil zanimiv podatek.
Kaj se ne nabere največ pločevink v kočah?
Že leta nazaj sem v koči Studlhutte pod Grossglocknerjem dobil odprto pivo. Zakaj tega ne uvedejo v frekventnih kočah v našem visokogorju? Se opravičujem, če so to kje že uredili. Koč namreč praviloma ne obiskujem. Na ta način bi zelo omejili število pločevink. Koliko jih pa sploh nosi pločevinke s seboj v nahrbtniku?

Pri zgornji temi v Novicah (Razpasla se je navada, da turo začenjamo...), sem zasledil to izjavo:
"Planinstvo ima kar velik ogljični odtis, ker se po navadi precej daleč peljemo do vrha," je še sklenil Rovan."

Ker tam ni mogoče komentirati, bi tukaj prosil, da gornjo izjavo podprete tudi s kakšnimi podatki, če že objavljate nekaj. Ne kar tako na pamet.
Me prav zanima, kakšen ogljični odtis (podatki) puščamo tam zgoraj, če se pripeljemo z avti do najvišjega izhodišča. V primerjavi, seveda, z vsemi drevesi, ki tam rastejo in ta ogljični odtis odpravljajo. Če resnično povzročamo s tem tveganje za ljudi in planet, predlagam, da te ceste zasujete, da nihče ne bo več "delal škode".

Ko sem nazadnje hotel prespati v tem bivaku po turi na Oltarček in tam počakati naslednji dan, ko sem šel z drugima dvema na Široko peč, sem si hitro premislil. Vonjave iz bivaka so me odvrnile. Sem raje sestopil do Hotela Špik, se lepo stuširal in naslednji dan čil in spočit šel še enkrat gor. "Jutranji sprehod" mi je prav prijal.
Ko je brat obiskoval vse dvatisočake v Sloveniji, sva samo enkrat prenočila (bivak v Dnini), ko sva prečila greben Oltar- Škrlatica. Vse ostale ture so potekale od doma (Maribor) in zvečer nazaj. Brez problema.
Razumem pa mlade plezalce, ki jim nočitev v bivaku in druženje pomeni dodatno doživetje. Bom prispeval kakšno pločevinko za njih.

Ja, za 1 uro si skrajšaš dostop.
Od parkinga pri Ingotu je 2 uri do stene. Nič več, kot do stene Ojstrice. Obstaja še kar nekaj daljših dostopov v naših gorah. Pa tam ni bivakov.

Danes tu prav zimsko. Cca 35cm snega in sneženje. Malo nižje pa cvetijo jablane v snegu.
V posmeh ogrevanju…

Se strinjam glede ponovne uporabe surovin, vendar ne na ta način, da se to pločevino vnaša v gore. Je še tam veliko neuporabnega železja za spraviti v dolino.
Ne vem sicer, če zelo obiskani bivak pod Skuto služi lažji izvedbi zahtevne ture. Le katere? Služi vsemu drugemu.
Tudi tisti bivak Za Akom je le za daljši jutranji sprehod oddaljen od doline. Nekdo, ki namerava tam opraviti turo, ga v bistvu ne potrebuje.
Kot je že bilo zapisano, bivaki so služili predvsem plezalcem zaradi dolgega javnega prevoza do hribov. Sedaj so dostopi hitrejši in lagodnejši in izvedljivi večinoma v enem dnevu. Bivaki so koristni naprimer tistim vrhunskim alpinistom, ki opravijo pozimi z vsemi tremi Skalaškimi smermi v treh dneh. In pa seveda v redkih slučajih za zavetje. Predvsem tistim, ki ne upoštevajo vremenskih napovedi in priporočil GRS.

Ja, lovska na Savinjek. Sva jo gledala nazadnje z drugega brega. Lp

Ja, tisti konci. Katera pot?

Ja, za gamse.

Na kateri poti?

Planina za Skalo.

Saj niso to samo fotografije ženskih …, na forumu so se že pojavljale tudi fotografije tistih, ki bi naj bili neprimerno obuti, oblečeni, opremljeni. Glede na to, da je to hribovski forum, po mojem mnenju takšne fotografije sem ne sodijo. Še posebej ne brez dovoljenja fotografiranega. Je pa zanimivo, da marsikdo registrske tablice vozil zabriše, nepoznane ljudi pa objavi.
Da pozdraviš takšne fotografije z bravo in bi naj bila to popestritev prispevka?!
Alessijeve objave so brez tega odlične in ne potrebujejo takšnih popestritev. Še posebej, ko opisuje tiste čudovite gore v Italiji.

400 višincev je že kar dober tempo, če je tura “visoka” več kot 1200 višicev. Pri hribih do cca 1200 višincev, pa bi teh 400 na uro lahko kar veljalo kot nek normalen tempo.

Glede na to, da ljudje vedno bolj “čečkajo” tudi po sebi, se sploh ne čudim, da to počnejo še drugje. Grafiti so na vsaki prazni steni. Se spomnim, da so nam pred leti v službi policaji svetovali, da prazno, veliko steno zapolnimo s svojimi napisi. Tako naj bi se rešili pred tujimi packanji!? To naj bi bila za njih rešitev problema.
Žal se to sedaj prenaša tudi v gore. Pa ni nujno, da to počno samo “verski fanatiki”. Konflikti se običajno zakuhajo na več načinov.

Dokler je tako zasneženo, nikoli ni bila shojena. Pod Latvico moraš biti v tem času zgoden, ker sonce takoj obsije hrib zgoraj in začne padati in se kotaliti proti Škafu. Sem že to doživel in se potem raje vračal preko Okrešlja. Tam je v takšnih razmerah objektivno bolj varen dostop.

Danes zopet v mojih najljubših koncih. Po srednji poti na Kopo, po zgornji nazaj in po stezici pod stenami na srednjo pot in v dolino.
Snega je na teh potkah malo, krnica pa je še lepo zalita. Tudi Krnička gora je polna snega.

Glede vpisov na vrhovih, verjamem, da se na frekventnih vrhovih marsikdo ne vpiše. Že zaradi gneče se nekateri ne vpisujejo. Razumljivo. Tudi, če bi se komu kaj zgodilo, je to na frekventni poti.
Da pa se ne vpisujejo na vrhovih, ki jih letno obišče nekaj deset ali še manj, je pa bolj malo verjetno. Zanikanje vpisa je običajno posledica hvalisanja o vzponu, češ, saj ni bil nič posebnega. In neodgovorno v primeru nezgode, če se res ni podpisal.