Planinarenje

Planinarenje

Forum

Slovensko English Forum Nova tema traženje
 Črna gora
18.4.2014 - matterhorn
Zdravo,
pozna morda kdo kakšen planinski vodnik za Črno goro? Predvsem Durmitor? Ni treba, da je v slovenščini. Ali pa spletno stran z opisanimi turami in zemljevidi?
Kaj pa trenutne snežne razmere - se že da hoditi brez zimske opreme, recimo samo s cepinom za kakšna manjša snežišča?
Hvala za informacije.
LP,
Katja
primoza     
18.4.2014
Kolikor poznam Durmitor, tam zapade kar nekaj snega in je situacija podobna, kot pri nas. Dereze v tem času definitivno so še potrebne. Za Durmitor obstajajajo vodniki, sem si pa jih tudi jaz izposodil. Na licu mesta se dobijo tudi dovolj dobri zemljevidi, poti pa so dobro markirane. Ker marsikateri prehod poteka po ozkih policah, je zimski prehod lahko kar resen, tako da brez popolne zimske opreme nikar. Nekaj vzponov sem opisal sam ali drugi, le malo težko jih je najti na tej strani.

http://pedja.supurovic.net/durmitor-za-pocetnike
matterhorn     
19.4.2014
Ok, torej bo komplet zimska oprema zraven.
Hvala za vse informacije!
primoza     
19.4.2014
Ker so se na portalu opisi večinoma izgubili, podajam kratek opis nekaj zanimivih tur iz planinskega dnevnika. Tam kjer je svet tudi pozimi lažje prehoden, sem dodal opombo tudi zimska varianta, drugje je treba računati na odseke težavnosti do zimskega Triglava, ponekod (greben na Bezimeni vrh) pa še več.
7,5 h: Vzpon na Bobatov Kuk od Sedla, nato pa smo še malo pobrskali po okolišnjih, prav tako zanimivih 2000-akih. Od Sedla smo se najprej povzpeli po dobro označeni markirani poti na Bobatov Kuk. Nazaj grede smo mimogrede skočili še na bližnji vrh nad sedelcem pod Bobatovim Kukom, Lučin vrh 2396 m. S spustom smo nadaljevali skoraj do jezerca Zeleni vir, vendar smo prej krenili proti slemenu, ki poteka proti grebenu Vjetarnih brda. Dostop do slemena je praktično povsod, svet je lep, odprt in večinoma lahko prehoden. Na predzadnjem vrhu se najlažje prehode poišče levo pod vrhom, na zadnji vrh pa je prav tako najlažje priti po gredini po levi strani. Z grebena je posebej lep pogled na Bobatov Kuk in na drugo stran. Ko smo prehodili vse štiri vrhove Vjetarnih Brd, smo se spustili do markirane poti in se po njej vrnili na izhodišče.

1,5h: (tudi zimaska varianta)krajši, a zelo zanimiv vzpon na Stožino 1907 m. Vrh se nehaja desno od ceste, ki poteka od Žabljaka proti Trsom in sedlu in je tako oblikovan, da se ga ne da zgrešiti. Parkiramo ob cesti, ki poteka proti Sedlu in Trso že pred vrhom Stožine. Najprej smo šli na koto desno nad cesto koordinate 43st05min41,52s/19st05min20,59s 1715 m, ki je tudi vredna obiska, z nje pa smo se usmerili naravnost proti Stožini in dosegli vrh po grebenu, ki postane v zadnjem delu nekoliko bolj strm, zato pot ni primerna v mokrem. Razgleda sicer ni bilo posebnega, sama pot pa je zanimiva. Enajstletnici in osemletniku je kratek dobro uro trajajoči izlet všeč tudi zaradi pestrega živalskega in rastlinskega sveta.

12h: Po uvajalnih turah na Durmitorju smo se lotili malo bolj konkretne ture. In sicer smo izkorstili »družinski taxi«, ki nas je zgodaj zjutraj odložil v Dobri Do 1671 m. Preko Škrbčkoga žrela smo se povzpeli na Prutaš 2392 m, se spustili do Velikega Škrčkega jezera in nadaljevali proti Planinici. Tam je zadeva nekoliko bolj komplicirana, ker so oznake za odcep direktno na Planinico 2330 m slabe, tako smo nekoliko zgrešili in nadaljevali po poti, ki je na novo markirana in doseže Medveđe žrelo mimo Botuma in ki je na zemljevidu Durmitorja označena še kot nemerkirana. Za ta ovinek nam ni bilo žal, ker je pot speljana skoti lepe osamljene dolce, ki se postopoma iztečejo na prelaz Medveđe žrlelo. Od tam smo skočili na Planinico 2330 m, potem pa še na drugo stran prelaza na vrh Šuplika 2310 m, tam se ruševju izogibamo proti vrhu nekoliko proti desni.
Potem smo se spustili po lepo označeni markirani poti do Žabljaka. Krog je kar konkreten, z vmesnimi skoki na vršičke je vreden 12 ur. Priporočam ga v hladnem. Izogniti se je potrebno megli, ki že tako precej resno turo dodatno zakomplicira. Enajstletnica in osemletnik sta jo preživela brez kakih težav. Vsekakor je to velikopotezno prečenje masiva Durmitorja zelo priporočljivo za dobro trenirane gornike. Posebej so lepi pogledi na Bobotov Kuk.

9h: prečenje Durmitorskega masiva. Družinski taxi nas je odložil na Sedlu 1907 m, od tam smo se najprej po markirani poti povzpeli na preval pri Uviti gredi in se povzpeli po brezpotju (strme trave in skrotje) na vrh Uvite Grede 2199 m. Nadaljevati smo nameravali direktno proti Miloševem toku 2426, vendar smo ugotovili, da je tu svet težko prehoden in zelo krušljiv. Tako smo dosegli le vrh Sordupa 2279 m in nato pod stenami preko precej zoprnih melišč dosegli Trojni preval 2245 m. Od tam smo se povzpeli po brezpotju (strme trave) na Bandijerna 2409 m in se spustili v smeri vzpona. Nato smo nadaljevali spust po brezpotju (dolec ala Mišeljska dolina) in dosegli markacije pri Katun lokvicah. Na zemljevidu je za ta predel vrisana nemarkirana pot, ki pa so jo večinoma »pojedle« trave. Je pa svet če ni megle pregleden, ker je stalni cilj mlaka Lokvice in kočice Kotun planine nad njo. Preostal nam je le še spust do Črnega jezera in kopanje. Tako smo ponovno prečili lep, osamljen in neokrnjen predel Durmitorja.

3h: Sadlena greda 2227 m. Tudi Anka Danes smo se v polni družinski postavi podali od sedla 1907 m gledano iz smeri Žabljaka na levo, na zanimiv vrh Sadlena greda. Večina vzpona, z enim vmesnim spustom na sedlo Sedleni do je sprehod po planinskih travnikih, gornji del pa je potrebno na grebenu in izpostavljenih travnatih policah kar paziti. Pot je lepa Durmitorska, se pravi tam, kjer bi v Sloveniji pričakoval jeklenico, je tu ni, kar je prav, saj so tako gore malo bolj samotne, poti pa bolj zanimive. Enajstletnica je pot seveda premagala sama, osemletnika pa sem pri spustu za vsak slučaj na nekja mestih varoval. Pot je primerna za gornike, vajene gibanja po strmem travnatem svetu in izpostavljenih policah, ni pa nujno, da so vzdržljivi, ker je precej kratka. Vmes je nekaj deset metrov nad sedlom Sedleni do v levem pobočju Zubca, v janso izraženi grapici tik nad potjo zanimiva jama, pravi hladilnik, kjer se izplača malo počivati, še posebej v vročini.

6h: (tudi zimaska varianta) Danes smo obiskali preostanek hrbta, ki se nadaljuje od Bandijerine 2409 m do Savinega Kuka. Izhodišče smo imeli kar pri Črnem jezeru in se povzpeli na greben levo od Savinega Kuka po lahkih, vendar kar strmih travah tik pred prvim vrhom – Istočnim vrhom 2455 m. Nato smo nadaljevali po hrbtu/grebenu na najvišjo točko Vrh Šljemena 2455 m. Od tam smo skočili še na Milošev tok 2429 m. Tu se lahko v kratkem grebenskem sprehodu pride kar na tri vrhove na 2400 m. Spustiti smo se nameravali skozi koluar, ki naj bi bila zavarovan v smeri Savinega Kuka, vendar je pot tam tako slabo zavarovana in objektivno nevarna (krušljivost), da se tam nismo spustili ampak smo se spustila kar v smeri vzpona. Skozi koluar se da za silo povzpeti, spust pa ni priporočljiv. Opisana pot, morda z varianto, da se gre najprej na Savin Kuk in se nato na 2400-ake povzpne skozi koluar je zelo priporočkjiva, razgledi so taki, kot se spodobi za vrhove uvrščene med prvo deseterico po višini v Durmitorju.

3h (tudi zimaska varianta) kljub oblačnemu in meglenemu vremenu smo se danes v celotni postavi podali na lažjo turo – Crveno gredo 2164 m, vmes pa smo se povzpeli še na brezpotni vrh Goluglav 2196 m, nekaj sto metrov od markirane poti. Za izhodišče smo imeli ovinek ceste proti Štuocu na višini cca 1920 m (GPS koordinate 43st10min50,19s in 19st03min51,29s). Tam je tudi smerokaz, ki označuje pot na Crveno gredo. Potem smo se prebijali skozi labirinte mokrega ruševja, ki je nas hitro malo zmočilo in modrovali, da je bolje tako, kot v vročini, ko bi nas notri kuhalo. Malo je bilo treba v megli paziti na občasno zamotane ruševante in sklane prehode. Kot vedno se je najbolje obnesla strategija, da iščem pot, ostali pa čakajo zbrani okrog zadnje markacije. Tako smo prešli krožno markirana zanko okrog Rdeče grede, na da bi točno vedeli, kdaj smo bili na vrhu. Vmes se je začela megla dvigovati, zato smo na hitro skočili še na krajši brezpoten del Goluglav 2196 m (GPS koordinate 43st10min00,25s in 19st02min54,62s)in se hitro vrnili do markirane poti, da nas ne bi slučajno presenetila megla, ki bi nam na brezpotju kljub GPS in višinomeru lahko povzročila kar nekaj preglavic in tavanja po razbitem kraškem svetu. Tako smo se vrnili po poti vzpona. Opisana tura je primerna za slabše vreme, seveda ob predpostavki, da znamo hoditi po srednje dobro markirani poti tudi ob slabši vidljivosti.

11h: Bezimeni vrh
atraktivno in zahtevno prečenje Durmitorja v smeri Dobri Do – najvišji vrhovi – Žabljak.
Za dostavo na izhodišče v Dobrem dou smo spet uporabili družiunski taxi. Nadaljevali smo po zanimivih dolcih, ki spominjajo na okolico Prehodavcev do Zelenega vira, kjer smo se usmerili proti –bobatovem Kuku. Ker smo na naemu že bili smo obiskali Đevojko 2440 m. Uporabili smo prehode, ki so nam jih kazali gamsi po sistemu polic, najprej v levo do grebena, potem po polici v dcesno in navzgor (mesta I. stopnje, krušljivo, vendar kratko). Spustili smo se po poti vzpona, nadaljevali proti Bobatovem Kuku in začeli plezati po grebenu proti Brezimenemu vrhu, kjer je bila včasih markirana pot. Zdaj je že dolgo opuščena, tako da je svet delikaten, krušljiv z mesti I/II v precejšnji izpostavljenosti. Tako smo z nekaj varovanja našega osemletnika preplezali ta zanimiv greben, se povzpeli na Brezimeni vrh 2487 m in se začeli spuščati proti Žabljaku. Vmes smo šli še do impozantne Ledene jame. Spuščali smo se čez Korita, tam pa je padel v oči enajstletnice še zanimiva glava Paljevine 2160 m, tako da smo mimogrede skočili še na tega (lažje brezpotje, lepo). Potem smo brez kakih posebnosti dosegli po markirani poti čez Korita Žabljak. Tura predstvalja zelo veličastno prečenje po najvišjem delu Durmitorja, združi se jo lahko s petminutnim skokom na Bobatov Kuk, greben proti Bezimenemu vrhu pa je kar delikaten in terja mirno kri pri plezanju po ne najbolj kompaktni kamenini.
2h: Okrog Črnega jezera.

6,5h: resno grebensko pečenje Međeda. Izhodišče smo imeli pri Črnem jezeru, gor smo šli preko planine Katun lokvice in prelaza Velika previja. Od tam smo se povzpeli še na Terzin Bogaz 2303 m. Nato smo nadaljevali preko Južnega vrha in Severnega Velikega medveđa (2285 m, 2287 m) in naprej na Mali Medveđ 2223 m. Od tam smo se spustili po strmih travah, ki zanjo biti zelo nevarne v mokrem v Veliko Kalico in naprej do Črnega jezera. Tura je kar resna, nevarna v mokrem in nudi najlepši pogled na Črno jezero. Osemletnika sem po grebenu varoval, enajstletnica pa je pot zmogla brez težav. Kljub temu, da Međed ni najvišji v gorstvu, pa je tura med lepšimi, vendar resnimi, na kar opozarjajo tudi spominske plošče na grebenu.

turistično obarvan vzpon na Savin Kuk 2313 m. S sedežnico smo se odpeljali na višino nekja čez 2200 m in se »povzpeli« na Savin Kuk. Zadeva je primerna za turiste, za nas pa je bil zanimiv razgled na večino od 26 prehojenih vrhov nad 2000 m, ki smo jih dosegli v tem dopustu na Durmitorju.

Tam obstoji tudi zelo lepo urejeno novo plezališče Pirlitor pri vasi Vrelo nedaleč od Žabljaka. Smeri so odlično opremljene (www.plezanje.net). V VZH steni (senca dopoldne) so družinske smeri rekreativne narave (štirke), v zahodni, kjer je senca popoldne pa so smeri zmerne težavnosti do 7b+.
Tadej     
19.4.2014
Tu je nekaj opisov s slikami. Se pa strinjam, da je na forumu rubrika tujina dokaj nepregledna. V kratkem jo imamo namen popraviti oz. izboljšati, tako, da se bodo lažje našli stari opisi.

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?iskanje=2&forum=0&kje=1&kljucnebesede=durmitor&vsebesede=1&datumMin=&datumMax=&avtor=&strezultatov=20

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=3423&stran=1

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?ostalo=1&gorovjeid=10007&id=2707
primoza     
19.4.2014
Super Tadej, letos bomo dodali nekaj opisov iz Bolgarije, ki je po mojih informacijah planinsko zelo zanimiva.
matterhorn     
19.4.2014
Super! Najlepša hvala.
Zahtevnost ni problem, 10 let letnega in zimskega alpinizma. Je pa tokrat plan pohodništvo in nisem vedela koliko opreme vzeti s sabo.
Za objavu komentara se morate prijaviti:
Ime korisnika:
Lozinka:
Zapamti lozinku:
Ukoliko još nemate korisničko ime, morate se najprije registrirati
 
Copyright © 2006-2015 Hribi.net, Planinarenje