Včeraj sen se odpravim užiti sonce v visokogorje. Začela sem v jutranjem mraku pri Savici. Pa čez Komarčo, ki se je na vrhu sramežljivo skrivala v meglo. Prav tako Bohinjske gore. A že pri Črnem jezeru se modrina neba ogleduje vanj - o, in ima se v kaj ogledovati! Nadaljevala sem proti koči pri Triglavskih jezerih. Tu pa noro lepo. Vode v jezeru pa je toliko, da združuje Dvojno jezero v enojno. Obiskovalcev kar nekaj.
A ker sem bila dokaj zgodnja, sem nadaljevala proti Prehodavcem. Norija lepote se je nadaljevala
. Na Prehodavcih pa bela preproga, bajni razgledi, toplo - a kaj, ko se je bilo treba vrniti v dolino. Vračala sem se po isti poti.
V teh dneh se resnično splača zaiti v gore - le škoda, da je dan tako kratek
.