Ker še nisem bila, ker je brezpotje, ker je dan obetal...ni bilo kaj razmišljati
. Zjutraj se zapeljemo v Lepeno, ter pustimo avto pri zadnjem mostu in z začetnimi težavami pri iskanju pravega vstopa in prehoda
, že grizemo kolena, sprva ob Šumniku, kjer se pozna obilica dežja, saj je ogromno vode in so slapovi in tolmunčki prava pravljica. Pot se nadaljuje še nekaj časa po gozdu, na "razpotju" pa zavijemo levo (desno planina Zagreben) nato čez viske trave, grmičevja, korenine, skale...in že pridemo na prvo kratko snežišče in nato še vzpon na Čez Potoče. Po levi strani obhodimo Grivo in sproti iščemo najboljše prehode do vrha Krnčice, kjer je v kotanjah še sneg, vendar ne predstavlja težav, treba je le biti pazljiv zaradi globokih "brezen", ostala pot je kopna. Z vrha Krnčice smo nadaljevali po grebenu, se povzpeli še na Lopatnik, nato spust na Vrata in ponoven vzpon na greben, kjer so si grebenski vrhovi kar sledili...Oblo brdo-Vrh Ruš in Vršič. Spustili smo se na planino Zaprikraj, kjer nas je v Drežniških Ravnah čakal prevoz. Tura mi je bila zelooo všeč, še posebej svet nad Čez Potoče, kot tudi kasneje cel greben od Krnčice naprej, kjer so vidni tudi ostanki vojne, npr. Skutnik je "cel" preluknjan. Srečali nismo nikogar, vreme pa super, sicer v gozdu malo soparno, potem pa ravno prava temperatura, plus "tri" kapljice dežja
ter meglice, ki pa so se kar preganjale. Drugače pa je ta tura dolga, "zahteva" fizično pripravljenost, malo-veliko nosu za prehode, da tura ne postane zelo težka in dosti vode...hja, ja pa tam okoli še dosti nemarkiranih vrhov, ki kar čakajo...bil je super dan