"Prebudili se bomo v umito jutro"...je včeraj zvečer rekla vremenarka...a glej ga zlomka, zjutraj je bilo nebo na gosto prekrito z oblaki, ne duha ne sluha o kakšni jasnini... Pa naju optimizem ni zapustil in se zapeljeva na Vršič pogledat, kako je kaj tam gor višje. Megleno, čeprav je pogled naravnost gor v nebo nekaj le obetal...Ostaneva pri prvotnem planu in se nameniva pogledat, kje vodi neoznačena pot na Šitno glavo, na kateri še nisva bila. Z vsakim korakom in vsakim višincem je bilo megle manj, prideva na sonce in samo še gledava dol, kako megla »kipi« čez prelaz… Krasen pogled je bil
.
Šitna glava naju je očarala kot prava zelena oaza sredi grušča in skal. O razgledih je škoda besed. Dan je bil vse lepši in lepši in vse bolj »umit«…oblake je dokončno »pobralo«, pogled na uro pa je povedal, da imava še nekaj časa in se odpraviva naprej…pogledat, kje se pride do stika s Hanzovo potjo na Malo Mojstrovko…in potem do vrha res ni bilo več daleč…
. Lepo preživeto dopoldne je bilo tole….
P.S. Razmere: Na poti nobenih posebnosti, tudi skala na severni strani povsem suha, ampak mrrrrzla, tako da rokavice že prav pridejo. Macesni so se le začeli barvati…zaenkrat tisti na prelazu in višje…tisti bolj spodaj pa so še skoraj čisto zeleni…