Batognica

tudi če je kaj snega vzameš sabo dereze in cepin

29.7.2012 krožna tura od Doma na Krnskih jezerih proti Prehodcem, mimo piramide in Vrha na pesku,Batognica in nazaj dol po meliščih do jezera in doma....jutro je bilo mokro ker je prejšnji večer padal dež, no kasneje ko je sonček vzšel pa lepo sončno vreme...na vrhu pa sprememba,na momente čisto megleno, kasneje popolden pa še dež, ampak takrat smo bili že v dolini na štrudlu

Pozdravljeni!Kokta zelo lepe fotografije! Zelo me mikata pot, ampak ker ne poznam najbolj tega konca Slovenije vas prosim vas, če mi lahko bolj natančno opišete svojo pot in približno koliko časa ste hodili? Že v naprej hvala!

@mily9380
http://www.hribi.net/gora/batognica/1/374
Izbiraj!

To pot, ki jo zgoraj omenja @Anya, sem jo opravila v soboto. Bom pa tako rekla: pot se prehodi, skupaj z postanki, 8h---spodnji del se vleče kot čreva. Midve sva toliko rabili, ker sva bili na Batognjici kako uro v družbi ovčic.

Danes sem se odpravila iz Lepene do Krnskega jezera in naprej čez Peske in preval Prag proti Batognici. Samega vrha oziroma gornjega platoja te lepe in večinoma prezrte gore sicer nisem dosegla, ker se mi nadaljevanje poti tik pod vrhom ni zdelo več varno.

Pot iz Lepene je bila skoraj do zgornje postaje žičnice kopna, razen prečenja nekaj manjših zaplat. Kakšnih 10-15 min. pod zgornjo postajo žičnice pa se je količina snega hitro povečala in pri snegomeru dosegla približno 1 m. Približno enaka količina snega je bila tudi do Krnskega jezera. Zjutraj so bile v snegu le posamezne stopinje, popoldan pa je do jezera vodila že lepo utrjena gaz.
Glede na visoke temperature in moker sneg se začuda skoraj da ni prediralo.
Kljub temu sem večino poti prekrpljala, čez Peske pa nadaljevala z derezami. Hoja je bila glede na razmere presenetljivo udobna, turni smučarji pa so lahko uživali v prvomajski smuki.

Brezmejni mir na Batognici je motil le kraval s sosednjega Krna, kjer je bilo danes glede na številne obiskovalce vse prej kot v raju.

Pot na Batognico iz Lepene je kar dolga (okoli 5 ur), premagamo pa 1.464 višinskih metrov. Od Krnsega jezera naprej je pot zelo lepa in nudi veliko užitkov v miru in zvokih narave. Ob žuborenju nevidnih potočkov in ubranem ptičjem petju se bomo mimogrede povzpeli na ta dvatisočak in medtem uživali v vedno lepših razgledih in skulpturah, ki jih je ustvarila narava.

Nekaj fotografij s poti Krnsko jezero-Batognica-Prehodci iz sept.2012 za primerjavo in polepšanje tega turobnega dne.

Prekrasna tura za vse ljubitelje samotnih poti in širnih prostranstev.

Super slike!

To pot sem prehodil pred dvema letoma.Res lepo .Hodiš sam in v miru.So me kar podplati zasrbeli.Zunaj pa tako kislo vreme!grrrr

Lepoče-tod je potekala meja med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo in so te mogočne kasarne zgradili Italijani po I. svetovni vojni.Tod je potekala takoimenovana Rapalska meja.Italijani so imeli tod ogromno vojakov in celo težko oborožitev. Kovinsko podnožje od velikega topa še vedno rjavi na levi strani v smeri Krnskih jezer.L.P.

Hvala za poduk, sem popravila pod opisom slike.
V arhivu sem našla tudi fotografije kovinskega dela nečesa, kar mi ni bilo jasno, kaj bi lahko bilo. Je to mogoče kovinsko podnožje topa, ki ga omenjate?

Zanima me tudi, ali kdo ve, kaj bi bili ostanki tramov, ki sem jih fotografirala s poti, ki preči pobočja Vrha nad Peski v smeri Batognica-spomenik.

@SuzanaM,na forumu Pro Heredidate 1915-17 boš našla vse podatke o 1.sv. vojni na našem področju.Tudi o borbah in trpljenju na Batognici.

Ob poti, ki preči pobočja Vrha nad Peski je vidnih veliko ostankov lesenega podporja sedaj zasutih kavern, ki so bile med prvo svetovno vojno skopane v melišče ob sedanji planinski poti. Akacijev,macesnov in kostanjev podporni les, razne žice, železje, skobe in žeblji pa vztrajajo in kljubujejo vsem vremenskim razmeram in silam narave že skoraj sto let!

Velkavrh, če misliš tisto železje v konti Za Lepočami, tik ob (sedanji) planinski poti (na desni v smeri proti Krnskim jezerom), je to ostanek napenjalne naprave žičnice in ne velikega italijanskega topa.
SuzanaM, mislim, da je tisto zarjavelo železo v obliki korita na tvoji sliki ostanek minometne mine ali letalske bombe. Obe imata na "repu" po štiri "peruti". In tudi mogoče, da to ni ostanek iz prve svetovne vojne, temveč je "ostanek" nekdanje JLA.

Sam o tem nisem nikjer bral.To sem slišal od pohodnikov , ki so šli mimo.Ravno tako so debatirali, da so to ostanki od I. svetovne vojne. Mislim, da res premalo poznamo to zgodovino.Za avstroogersko stran vem, da so imeli do sedanje koče pod Bogatinom tovorno žičnico.Avstroogerski inženirji niso bili od muh, italijanski pa niso nič zaostajali.

Preden se podaš v te konce je dobro če malo pobrskaš po spletu ter tudi drugi litereturi in ko pogledaš vse v živo si ne moreš predstavljati kaj vse so uspeli narediti v 1. svetovni vojni s takratno tehniko. Ne samo da so imeli tovorno žičnico do koče pod Bogatinom, ampak so jo imeli še naprej do Vratc in potem do spomenika pod Peski - nepredstavljivo kako so to naredili med vojno vihro ter s takratno tehniko. Ob tem pa so zgradili še veliko kilometrov mulatier, katere še danes s pridom uporabljamo. In ko se ob tem vsaj malo postaviš v kožo takratnih vojakov ...

Včeraj sva izkoristila lep dan in se od planine Kuhinja,preko Krnske škrbine povzpela na Batognico.

Iz meglene doline k obljubljenemu soncu....no, bilo je sončno, a šele okoli poldneva. Na poti iz pl. Kuhinja mimo Leskovce in po dolini Lužnice do Praga in na Batognico me je spremljala megla, ki je omagala v boju s soncem šele ko sem se spuščala s Krnske škrbine. Pot je sem pa tja poprhana, ponekod so zameti debeline kakih 20cm. Zoprno je na skalah, ko je snega ravno toliko, da ti lahko zdrsne. Sicer pa pot bp.

Dolga, vroča in vedno lepa, tak bi bil kratek povzetek. Prvotni cilj je bil sicer Krn, a naju je lepo snežišče kot v transu pripeljalo na Prag, od koder sva se odločila da greva raje na Batognico. Koča pri Krnskih jezerih je odprta vsak dan, do tja je dokaj zgaženo, naprej je pa brez vsaj krpelj bolj muka. Če, oz. ko se bo ohladilo bo mnogo bolje.