sobota 24.4.2021 (kolesarski potep)
Začel sem na parkirišču parka Škocjanske jame in se od tam po makadamski bližnjici odpeljal v bližnje Dane. Tam sem malce zabluzil, zato sem se v Kozino pripeljal po glavni cesti, namesto po stranski mimo Rodika. Nadaljeval sem po trasi bivše železnice Trst-Kozina skoraj do meje z ITA, nekaj prej sem zavil strmo gor do pokopališča blizu vasice Mihele. Od tam do Krvavega Potoka in naprej v Vrhpolje, nad katerimi se je pričel strm klanec. Do tod prometa, kakršnegakoli že, tako malo, da ni omembe vredno. Nad Vrhpoljem skoraj padem z bicikla, toliko pločevine, kot pred BTC-jem, no, skoraj toliko. Tam pripeljem na makadam, ki me je spremljal vse do vrha Kokoške. Na cesti veliko pohodnic in pohodnikov, bližje vrhu sem bil, več nas je bilo. Zgoraj pa kot na plaži sredi avgusta. Komaj sem našel skromen košček trave med grmovjem nekaj vstran in si tam privezal dušo ter odpočil telesce. Zgoraj brez! Potem pa divji spust do mejnega prehoda Lipica in od tam v Lokev, kjer sem poiskal stransko, neoznačeno makadamsko cesto, po kateri sem se vrnil v Matavun. Čudovit kolesarski potep, ko se spet enkrat odpro meje v svet, bo tam blizu še precej veselja na biciklu
http://tubojan.blogspot.com/2021/04/kokos-kolesarjenje.html