Srednja peč (1920 m)

A že žičnico podirajo (slika 17)?

Stebre žičnice so podrli dva meseca nazaj. Sedaj so po dveh mesecih pospravili stebre, ki so ležali na parkirišču.
http://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=366290

Tadej hvala, si nam pokazal novo pot

Res, 21. list vpisne knjige že nestrpno čaka na nova imena

dimuzl, tu imaš že material za nove uganke

Seveda sva to turo s Tadejem naredila skupaj, da ne bo preveč ugibanja.Lepo je hoditi z njim.

Srednja peč -1920m nam je vseskozi na očeh, ko hodimo proti Stolu.Ponosno nekako samostojno štrli kvišku,če tako rečemo pred Stoloma.Je na levi strani doline v Kožnah, kjer gospodarijo veliki balvani. Čez to dolinico si ogleduje Orličje od katerega ga loči manjša krnica.V dolino v Kožnah pada s strmimi razdrapanimi stenami.Na njegov s travami in ruševjem poraščen vrh ni ravno preprosto priti.Do izhodišča na koncu doline v Kožnah bomo hodili skoraj tri ure. Od tu imamo do Stola le eno uro.Seveda bomo toliko hodili, če štartamo na Ljubelju.Ni pomembno za katero pot se bomo odločili nad Zelenico.Zgornja in spodnja je nekako enako dolga le po zgornji se bomo spustili dol v dolino po malo zoprni škrbini. Včeraj je bila precej blatna.Na križišču poti na koncu doline V Kožnah, kjer je križišče , ki nas desno usmeri na Celovško kočo bomo na levi strani opazili ob poti možica in od tu se bomo podali po brezpotju prek razdrapanega sklalovja ob ruševju navzgor.Sem pa tja opazimo možice , ki nas usmerijo na travnato sedlo na južni strani našega cilja. Tam pa v melišču zagledamo komaj opazno stezico, ki nas bo varno usmerila po melišču višje.Lepo ji sledimo do ruševja-celo mala poseka je narejena čez. Tu pa se začnejo strme trave.Gremo ob ruševju kar naravnost navzgor, pod grebenom nekako na sredini našega vzpona pa spet pridemo na komaj opazno stezico, ki nas po robu juzahodnega grebena varno mimo vseh pasti previdno popelje na vrh.Pogled dol na dolino V Kožnah je nekam visok. Na vrhu so izvedli obširno poseko. Tu najdemo celo skrinjico za vpise. Žiga seveda ni.Pogled proti Stoloma,Orlice (so severovzhodni greben Stola). Najvišji vrh grebena je Krkotnik.Na sredi je greben razpolovljen s Celovško škrbino.Vreme je bilo lepo, razgledi res enkratni.Pot bi označil kot zahtevno brezpotje.V mokrem turo močno odsvetujem.

Danes štart iz Ljubelja okoli pol sedmih proti raju za ljubitelje miru in tišine, Srednji peči.
Od razcepa za Suho ruševje naprej ni bilo videti še sledi po zadnjem sneženju (in vetru). Od zadnjega razpotja za zg. pot proti Stolu je bilo potrebno delati skoraj celo pot gaz. Naredil tudi "štenge" po žlebu navzdol.

Od mesta kjer se zg. poti pridruži sp. pot, je bilo gaženje zelo naporno, večinoma se je udiralo do kolen, nekje tudi do riti. Možici, ki kažejo neoznačeno pot na Srednjo peč so vidni. Pot po južni strani Srednje peči je večinoma kopna. Na vrhu brezvetrje tako, da sem si vzel čas za kuhanje kave in uživanju v razgledih ob pitju le te. V vpisni knjižici je bil zadnji vpis z datumom 24.10.2019.

Sestop po sp. poti do sedla Šija. Tu je bilo, v gozdu in vse do sedla, še najbolj naporno delati gaz, ker se je resnično zelo udiralo skoraj vsak korak.
Skratka, res lep vrh za ljubitelje samote, za katerega se je bilo pa danes potrebno res potruditi, ampak je bilo vredno

Če koga zanima, klik tukaj za kratek video razmer.

Čudovito

Že lani sem se ozirala po njej s Celovške špice in iskala v razgledu možnosti za vzpon na njen vrh. Pravzaprav mi je bila v mislih od takrat, ko je Edina objavila, da se je povzpela nanjo, to pa je bilo pred šestimi leti. In od takrat se mi je pogled vedno znova lovil na njej, saj je prav čarobno postavljena v svet med Stolom in Vrtačo. A koraki ljudi, ki hodijo v njeni bližini, niso usmerjeni proti njenemu vrhu, zato ostaja redko obiskana, nepoznana in skrivnostna. A razgled z njenega vrha je čudovit, lepši kot si predstavljaš, saj ti ponuja poglede na vrsto lepih vrhov, ki jo obkrožajo.

Ja, je bilo kar nekaj novega včeraj na tej poti. Zastavili sva malo nižje od Tinčkove koče, se usmerili na neoznačeno pot preko Zagona in lepo našli prehod na markirano, spodnjo pot proti Stolu. V bližini odcepa na Celovško kočo pa sva krenili v levo in prav hitro opazili stezico, ki se je prečno vila preko melišča pod Srednjo pečjo. Nato sva zagrizli v strme trave, ki so naju privedle prav na rob grebena, kjer se nama je odprla globina brez dna. Se nama je zdelo, da kar malo preveč, zato sva pri povratku raje poiskali prehode malo nižje.
Na vrhu pa knjiga vpisov od leta 2000, ki kar kliče po obnovi, saj listi kar malo zafrčijo, ko jo odpreš. Pa mislim, da sem uspela vse polovit, čeprav mi veter pri tem ni bil najbolj v pomoč.

Turo sva potem podaljšali še do Srednjega vrha, se spustili do Koče pri izviru Završnice in se vrnili do Tinčkove koče, kjer smo se pravzaprav spraševali, katera koča je pravzaprav njegova. Jih je namreč več.

Naredili sva 1350 v.m., 14 km, nabralo se nama je pa 8,5 ur z vsemi postanki, od tega nama je vzelo preoblačenje najbrž eno uro, saj sva cunje stalno pospravljale in spet natikale.
Zaključek ture sva pa naredili v Zavrh baru v objemu narave.

O, lepo, tudi na mojem spisku že leta..
Na 22 fotki je pa navadni slečnik...

ja GITA, jaz tudi vem za enega, ki hoče sedaj gor in hvala za pravi podatek.

Bravo, lušna tura, ki kar kliče k ponovitvi.Pred leti smo šli za gor čisto na začetku grebena in se potem spustili drugje dol, je bilo mnogo bolj sigurno in manj krušlivo.

10.07.2021 tudi midva na Srednjo peč. Štart na Ljubelju do Zelenice in po zgornji stezi proti Stolu. Pot je očiščena in tudi na novo markirana. Res čudoviti vrh, kjer uživaš v samoti. Večina jih gre na Vrtačo, nekaj pa naprej proti Stolu in Svačici. Midva pa sama navrhu. Razglede je uničila megla. Vračala sva se po spodnji poti do sedla Šija, greva še na Srednji vrh, vrneva na sedlo in nadaljujeva na zgornjo pot proti Zelenici in Ljubelju.