Matkova kopa

Generacija, sploh nisem dvomil,da ti v kratkem ne bi uspelo osvojiti naš vrh.
Čestitke

Čestitka tudi z moje strani. Lepe fotke. Tudi mene mika to že nekaj časa, ampak sam ne bi šel. Mogoče pa me kdo povabi zraven v družbo, kdo ve?

Kot je zapisal Zlatko: lep dan, poln doživetij, čiste divjine.
Matkova kopa s posebnim čarom vabi svoje snubce, ki želijo zlesti v njeno naročje.
Nikjer pa ni lahko dostopna in povsod nastavlja orientacijske zanke. Če pa se pošteno potrudimo, pa nas nagradi s prekrasnim razgledom z vrha.
Ker sva z ženo njeno "normalko" že spoznala, smo se včeraj odpravili po severnem grebenu in še prej po grebenu Jerebičja. Izredno razglednemu grebenu Jerebičja sledi prečenje po slabše sledljivi stečini skozi okna do pristopne grape nad Matkovim zobom.
Kar se tiče M. zoba - Janez, čestitam, da si se ga lotil brez varovanja. Tista polička navzgor je hudo izpostavljena in nič kaj prijazna. Če se bo našel kdo, ki bo tam pustil kakšen klin, pa bo M. zob normalno dostopen. Ampak naj kar ostane takšen, kot je - divji in težko pristopen.
Sam pristop naprej od zoba pa nam postreže s krepko dvojko kar na treh mestih in sicer že kar na začetku nad grapo, ko zaplezamo v razčlenjen svet in potem zgoraj na grebenu v nekaj meterskem pragu in takoj nad njim v kratkem navpičnem skoku. Potem je nadaljevanje lažje - težavam se umikamo desno do ozkega žleba in po njem na vrh. Nam je bil sicer bolj prijazen travnat grebenček desno od žleba in smo se odločili zanj.
Pristop s te strani na Matkovo kopo je neprimerno lepši, kot pristop iz Matkove krnice. Je pa tehnično zahtevnejši, orientacijsko pa manj od "normalke".

Fajn je blo Več pa sta tako @geppo ter @dprapr napisala.

Parkiranje v Matkovem kotu je bilo danes zjutraj kar malo stresno, saj takšne gneče v tem koncu nisem vajena. Očitno Matkov škaf letos kraljuje na lestvici obveznih ogledov, pa saj si to zasluži. Drugače pa je na poti proti Matkovi kopi, ki še vedno ostaja malo obiskana lepotica. Na poti do krnice je eno snežišče, ki ga je potrebno prečiti. Krnica je kopna, spomladansko cvetje pa pravkar v razcvetu. Od lovske steze proti Matkovi kopi je snežišče, ki je letos daljše kot običajno. Potem snega do vrha ni več. Vrnila sem se preko Matkovega grintovca do kota. Na poti ni večjih posebnosti, le ponekod je malo bolj izjedena zaradi zime, pa tudi rušje jo zarašča.

Kaj je lepšega, kot pohajkovati po grebenih Matkovega kota. Zame so to ture za dušo.
Včeraj sem si izbral pristop po srednji poti od Matka. Čeprav sem pot že večkrat prehodil v nasprotni smeri, sem imel do druge grape težave s sledljivostjo potke. Precej je listja, podrtih dreves, pa še v mraku sem začel. Za drugo grapo je postala pot normalno sledljiva in zanimiva, kot vedno. Pot prečka celotno pobočje, preči najmanj deset grap, in te "odloži" pod vršnim delom Matkove kope. Če pa nadaljujemo dalje, pa pridemo v Matkovo krnico.
Pri odcepu (možic) sem nadaljeval desno navzgor na Matkovo kopo. Vrh je res razgleden, vreden obiska. Z vrha sem nadaljeval po grebenu proti Krnički gori. Tega brezpotja pa ne priporočam, razen tistim, ki ljubijo "zeleno". Vmes sta dva zahtevna skoka, ki pa ju brez vrvi lahko obidemo po levi strani po zelo strmih borovcih. Ko sem prišel v najnižjo točko grebena (nad Matkovo krnico), sem imel borovcev dovolj in sem nadaljeval levo od grebena navzgor in zgoraj prečil proti sedlu nad Matkovo krnico. Tako sem se izognil strmemu melišču in borovcem. Nadaljevanje ture pa je opisano pod Mrzlo goro!

Včeraj je bil ta konec res precej obiskan, čeprav smo srečali samo tri, ki so se vračali s Krničke gore. Je pa res, da nismo prav zgodnje sorte in zaradi nehomogene skupine tudi ni šlo prav hitro. V načrtu smo imeli spust po srednji ali zgornji, a je nekaterim spust z vrha vzel vso voljo za nadaljno raziskovanje in smo se zato vrnili po (isti) spodnji. Na sam vrh pelje le malo možicev, se pa pride po vseh razcepih grape in ponujenih variantah, sploh za ljubitelje rušja.

Razgledi pa prve sorte!

Bravo, Drago. Gledajoč tvoje slike, si mi obudil spomine na moje prečenje, katerega moramo drugo leto (mi trije in še kdo zraven), skupaj ponoviti od Pavličevega sedla do Mrzle gore.

Ta lanski podvig sem imel včeraj večkrat v mislih, a se lahko samo namuznem ob primerjavi časov in poti. Še enkrat bravo!

Jovan, a to ne velja več? https://plus.google.com/photos/113805105178377351223/albums/5781045996053448065/5781047008148839650?banner=pwa&pid=5781047008148839650&oid=113805105178377351223
Lp

Še enkrat pogledal. Drugič bo šlo hitreje po znani poti in naprej z Mrzle gore po grebenu na Savinjsko sedlo.
Lp

Čestitam, Drago.
Tudi meni si obudil spomine na to čudovito prečenje dve leti nazaj.
LP, Janez

Hvala, Janez! Ko grem mimo stolpiča, se vedno spomnim nate in na tvoje vratolomne zadeve.
http://www.hribi.net/slika.asp?razmere=62556

1.11.2013.na Matkovi kopi.začeli smo pri Matku po cesti do sedla in po grebenu na kopo sestopili smo po srednji poti.

Danes zopet v kraljestvu Matka.
V turobnem, meglenem jutru začnem v Matkovem kotu, po spodnji poti do Matkove krnice. Krnica je popolnoma zasuta s snegom. Ker je bila vidljivost cca 50m, borovci večinoma pokriti, začnem prenizko proti Matkovi kopi in zaidem v krušljivo grapo. Raje obrnem in nazaj po stopinjah in višje najdem prehod. Zanimivo, pa že večkrat sem tu hodil. V megli je vse drugače. Potem ni več dileme, najprej po zasneženi grapi navzgor, potem desno v skalo in v borovce in zgoraj nazaj na sneg. Višje se tudi megle malo razkadijo in na vrhu se mi več nikamor ne mudi.
Sestop opravim nazaj do prečne poti (ki je več ali manj zasnežena) in levo po srednji poti v dolino. Izbira je bila prava, ker je v zgornjem delu več snežišč, po katerih se da kar hitro sestopati.
Dan za dušo!

Super

super,čestitke

Bravo, Drago. Ja, res mi je žal, da me ni bilo zraven. Glede na to, da nisi imel nič razgleda, ponovimo to turo malo kasneje v lepšem vremenu in s podaljškom na Krničko in Mrzlo goro. Skupaj z Vinkom, Zlatkom in še kom.

Drago,,,nevoščljiv sem pa malo
ampak, danes se mi ni išlo, da bi bil zraven.
Pa itak na tej turi bi ti bil bolj za oviro...
pa vseeno me še pokliči kdaj in povabi kakor si me sedaj. Matkova moramo obvezno ponoviti od M. zoba. Jovan bomo delali na tem....
lp

Pa kar sam hodiš pozimi naokoli,priznam sem ti "fauš" Že dolgo nisem bil na tistih koncih,pa tudi še nekaj časa ne bom,jih pa zelo pogrešam...tebi pa ČESTITKE in srečen korak.
lp