od Žovneka do Menine

Letos sva za prvomajski pohod(30.4) izbrala pot od Žovneškega jezera do Menine planine. Ob pol šestih zjutraj sva parkirala pod gradom in se odpravila proti Čreti. Lepa, nezahtevna pot, s slikovitimi razgledi na spodnjo savinjsko dolino in zasavsko hribovje(lanska tura). Od doma na Čreti sva nadaljevala proti Sv. Joštu in naprej proti prelazu Lipa. Od Lipe do Slopov je pot manj razgledna, večinoma poteka po gozdni cesti(šla sva za Slomnikom, pod stenami), tu se zopet odpre. Od kraja Slopi sva pol ure nadaljevala še po markirani poti, nato sva skrenila desno navzgor po strmih pobočjih Golega hriba(Šavnice). Na vrhu naju je skoraj odpihnilo, zato sva kar hitro nadaljevala. Do cilja pri domu na Menini planini so naju spremljali žafrani, teloh in sneg.
Vse skupaj(Na Biba planini naju je čakal prevoz) sva v 8,5 urah nabrala dobrih 28km poti, premagala malo čez 2000 višinskih metrov.
Čudoviti kraji, narava nežno zelena, polno cvetočega drevja. Šla sva mimo nekaj osamljenih kmetij, na res dih jemajočih lokacijah. Šele tik pred koncem sva srečala prve planince, neprivezanih psov kar nekaj, ki so k sreči (pretirano)veseli družbe. Celotna pot dobro markirana, je pa veliko križišč in odcepov, zbranost potrebna ves čas. Sva trikrat skrenila s poti, a sva kar hitro našla nazaj pravo smer.