Danes sva se s Silvom mudila v začuda neobleganem Turncu in splezala sprva za ogrevanje Mali Turnc (st.I-II), potem sva šla na Kapelico z zaključnim stebrom Bele kante (III-IV), ponovila Enojni prestop v tesni plezalne varovane poti (IV), oprijela sva se še zanimive in razgibane smeri Po Jajcih (IV), nazadnje, ko sva bila že zelo utečena pa še preplezala Garderobo (III-IV), desna varianta stene.Po opravljenem vzponu, me je Silvo dal plezat še ritensko dol, nekje sem se pa tudi prijetno poabzajlal, kot otrok na ringelšpilu.Na parih delih ozkih stopov sem pogrešal plezalke, vendar je tudi tod šlo suvereno naprej.Krasna družba, lepi razgledi na predvirje Gorenjske, deli plezanja v čisti senci.Parkirati se v gozdičku ne da z avtom, ker je kmet postavil palete, zato pa je prostor tik ob uvozu te poti ob glavni cesti pri naslednjem bolj tolerantnem kmetu.Na tem plezališču so se kalili vrhunski stebri slovenskega alpinizma.Nekatere smeri so že precej v drsni skali, tako, da se težje smeri tu gori matra in ponavlja, dokler jih ne splezaš.Takrat dobiš poseben občutek drsnega lebdenja( razvoj posebnega ravnotežja v najtežji skali ) katerega so po besedah Silva deležni najvztrajnejši alpinisti, ki so kasneje postali vrhunski mojstri plezanja.Naprej ko pridobiš ta poseben občutek, se intuicijsko pravilno prestavljaš in plezaš optimalno po raznih visokih stenah gora kot v plesu, groba skala pa tam tudi gripne, da kar poletiš čez.Priti do takšne kvalitete pa je že malo daljša zgodba, ki jo pozna le peščica izbrancev.
Za zaključek sva jo mahnila še v Pizzerija Etna v Podutik na Pizzo in Radler.Lp!