Idejo za pohod sem našel tukaj:
http://www.kibuba.com/kks/?content=3&project_id=12&unit_id=269#unit269 Pričakoval sem nekoliko več sonca, na Mokrinah pa je naletaval sneg. Parkiram še na italijanski strani, takoj za hotelom Sella Forcello, kjer je tudi začetek ceste. Opremim se s turno opremo, zatem pa po zasneženi cesti mimo planine Auernig, pa pod planino For, v bližini Monte Cerchio se cesta konča in preide v lepo široko mulatjero, sledi pa nekaj vzpona. Območje tam okoli me spominja na plaz na Stožju, tudi tukaj je bil podoben podor, ko je spodaj odneslo dobršen del pobočja. Sledi kratek spust proti opuščeni planini Cerchio, pa spet malo gor, malo dol in na koncu predvsem precej dol do planine Biffil. Na planini, ki je tudi že opuščena najdem odprta vrata, dejansko je bivak brez ležišč oz. en del je zaklenjen in tako nedostopen. Za silo pa bi bilo možno prebivakirati noč, notri je tudi štedilnik na drva. Razgledam se po planini, na SV robu opazim gozdarsko kočo, grem še nekoliko naprej, seveda me zanimajo severna pobočja Šinauca. Ker me čaka še dolga pot nazaj se seveda veliko ne obiram in že drsam s smučmi nazaj gor. Ob povratku si ogledam še neko privatno kočo nad planino Cerchio, ustavim pa se tudi na planini For. Ko se vračam proti Mokrinam sonce že zahaja za sedlom med Malim vrhom (M. Malvueric)in Konjskim špikom (Monte Cavallo). Zakaj nekdo naredi takšno dolgo potovanje in nič ne smuča, niti ne sname psov je pravzaprav filozofsko vprašanje. Kakorkoli, bilo je prekrasno in nekoč bo to treba ponoviti. Vsekakor bi to bil tudi čudoviti treking v kopnem, označeno imajo celo traso nordijske hoje, da o MTB niti ne pišem.