Začetek poti pri slapu Savica in nadaljevanje mimo Doma na Komni do planine Govnjač. Od tam sem se povzpela do markiranega odcepa za Tolminski Kuk. V tej smeri nadaljevala do sedelca in nato po nemarkiranem grebenčku na Vrh Škrli. Spust na drugo stran in nato vzpon na Mahavšček ter naprej na Bogatin. S slednjega sem sestopila do Bogatinskega sedla ter jo pošev mahnila proti planini Za Lepočami. Stezice vrisane na zemljevidu sicer nisem našla, a orientacija ni zahtevna. S planine levo in na razcepu desno. Nato po precej dolgi a neutrujajoči poti do pod Vrha nad Peski. Od tam na vrh in nazaj ter nadaljevanje proti Batognici ter čez Krnsko škrbino na Krn. Z njega sem se zaradi pohvalnih besed o oskrbnikih in želje po kavi
spustila do Gomiščkovega zavetišča.
Dekle in fant, ki vodita zavetišče sta res super, zato priporočam obisk. Če gre kdo v naslednjih dneh v tej smeri, bi bilo več kot prijazno, če bi s seboj nesel testenine ali kavo, morda mleko ali karkoli pač lahko, ker bosta zaradi vremenskih neprilik dobila helikoptersko pošiljko šele v sredo.
Z Gomiščka sem jo mahnila proti Krnskemu jezeru. Na poti je še kar nekaj snega, ki povečini ni problematičen, le eno snežišče je strmo. Zanj je bolje imeti cepin. Na planini Duplje sem jo mahnila desno proti Bogatinskemu sedlu in naprej proti slapu Savica.
Bilo je super, sploh, ker razen na Krnu in na sedelcu med Vrhom nad Peski in Batognico, nisem srečala nikogar razen treh svizcev