Alpska zlata rozga

Botanično ime "alpska zlata rozga" za SLO ne obstoji, je sicer lahko krajevno ime.
V SLO imamo navadno zlato rozgo (Solidago virgaurea subsp. virgaurea) in drugo podvrsto planinsko zlato rozgo (Solidago virgaurea subsp, minuta).
Za slednjo obstojijo tudi sinonimi kot naprimer Solidago virgaurea subsp alpestris, Solidago alpestris, ........., ki pa ima zelo redko grozdasto socvetje vzdolž poganjka.
Na fotografiji pa je glede na bujnost socvetja najverjetneje navadna zlata rozga.
JA TUJA LITERATURA severno od KARAVANK jo velikokrat zagode.

Pozdravljen/a,@jojoj!

Me veseli, da se še kdo oglasi na naši strani in kaj pokomentira, ter nas ne nazadnje tudi nekaj nauči.
Hvala za pojasnilo in razlago.

Dober vecer!

Tudi jaz sem vesela vsakih pripomb, posebno strokovnih.
Da, podvrsto alpestris lahko nehote "prevedemo" v alpsko in ne pravilno v planinsko. Bo potrebna vecja natancnost-))).

Na zalost pa srecamo v Sloveniji tudi tujerodne vrste (S. gigantea, S.canadensis.)

Pa še invazivni sta. toda po izgledu - habitusu precej različni od avtohtone navadne zlate rozge. pa divjata le v nižjih predelih.
Detajl po katerem ju je enostavno ločiti: orjaška zlata rozga S. gigantea ima golo steblo, kanadska zlata rozga S. canadensis, pa ima steblo gostodlakavo.
No so še manjše razlike pri cvetovih, za moje oči skoraj neopazne, potrebujem lupo, ta mlajši pa verjetno bi že mogoče opazili razliko s prostimi očmi. Pri S. gigantea so jezičasti cvetovi daljši od ovojka, pri S. canadensis pa skoraj enako dolgi ali malenkost daljši od ovojka. itd...
Če nebi bili tako invazivni (v okolici Ljubljane ju celo zamenjujejo za ambrozijo!) bi dejal da sta povečali biotsko pestrost slovenske flore.

Ta zamenjava se mi zdi "zanimiva". Pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemisiifolia) pa tudi nekateri "kvazistrokovnjaki" zamenjajo s pelinom. oziroma obratno.

Omenjeni rozgi sta v veselje cebelarjev, ceprav res prevec divjata in marsikje izrivata nase rastlinje.

Ne bi si upal ravno trditi po tej slikci, da gre za navadno zlato rozgo, ki sicer nastopa kar v 18. podvrstah.Ne vem pa koliko jih dejansko raste pri nas.Navadna je od 20-80cm visoka,medtem ko je planinska nižja- od 6 do 40cm visoka.Ločimo po velikosti listov po steblu-pri planinski so večji in po cvetju, ki je pri navadni bolj stožčasto pri vrhu, medtem ko je pri planinski bolj okroglo bi rekel.