Plantago alpina

Plantago alpina nima slovenskega imena ker v sloveniji ne raste. Za njega ujet se bo potrebno odpraviti v Avstrijo na Salzburško in zahodneje ali v Italijo Beluno-Bolzano ali zahodneje s tem da ga v Trentinu ni.
Da se je uvrstil na seznam predpostavljam, da je verjetno vpliv severnih ali zahodnih ilustriranih priročnikov, ker na žalost slovenskih ni.

Vcasih kdo slika rastline tudi v tujini.

Apolonija se strinjam in ni nič narobe. le opozoriti sem hotel, da kdo česa približno podobnega v slovenskih gorah ne razglasi za Plantago alpina.

Naj v ilustracijo dodam še to, kot primer, da sem kar precejkrat doživel, da je kdo razglasil slovenski brkati klinček Dianthus barbatus za Dianthus seggueri in zdraven prevedel v seguierov klinček, čeprav v Sloveniji ne raste. Brkati klinček je vzhodnoalpko dinarska rastlina. D. seguieri pa jugozahodno alpska rastlina ali z drugimi besedami uspeva od južne tirolske zahodno v italijanskih Alpah. Pa so še drugi manj pogostni primeri, da jih ne naštevam.
In to samo zato ker slovenslega obsežnejšega ilustriranega priročnika ni. So pa tuji odlični tudi prevedeni, ki pa nimajo nekaterih naših rastli. (v SLO uspeva preko 3000 avtohtonih in naturaliziranih (tujk) rastlin. Koliko pa jih obravnavajo priročniki?

Jojoj, zelo zanimive teme odpiraš in s tem nam razširjaš obzorja. Iz prav slednjega o avtohtovnih vrstah lahko sklepam, koliko je še prostora za vas botanike (tebe štejem mednje, čeprav tega še nisi potrdil), ki bi nas želeli na te posebnosti opozoriti tudi v obliki kakšnih novih knjižnih izdaj. Gotovo pa to ne bi bil majhen zalogaj. lp

Zlatica, a ne, kako bi bilo lepo prebirati kak tak slovenski priročnik. No, tudi v nekaterih tujih, če dobro prebereš, lahko spoznaš rastišča. Nekateri v drobnem tisku tudi opozorijo, da določena rastlina v Sloveniji (še?) ne raste.

Jo-jo, se motiva, da si botanik? In da je tvoja glava morda siva, a ne tako stara? In da je tvoje računalniško znanje dobro?-)))

Glede ilustrirane izdaje slovenskih rožic pa bi bil pravi naslov, če bi se obrnili na založnike.
Lahko smo le hvaležni da uspe vsakih toliko let izdati novo z najnovejšimi overjenimi dognanji dopolnjeno izdajo Male flore Slovenije in to v nakladi cca 1000 izvodov, ki se prodaja 5-10let. Torej nova izdaja, ko poide stara.
Tuji ilustrirani priročniki zato z večjimi stroški izdelave pa izidejo v nakladah nekaj 10.000 ali še več izvodov skupno v več državah z močnim sponzorskim aparatom. Bom na pamet dejal, bi bili pripravljeni odšteti za priročnik 300-500 evrčkov? Upam, da ni vrednost preniska.

"...bi bili pripravljeni odšteti za priročnik 300-500 evrčkov?"

Odvisno od priročnika-))). Če bi bilo v njem 3000 rastlin, prav toliko ali več lepih posnetkov opremljenih z dobro razlago, bi pa mogoče šlo. Tako na obroke.

Veš, prav muči me, kdo si. Mogoče delaš na Biološkem institutu Jovana Hadžija? Prof. Bavcon verjetno nima časa za dopisovanje tukaj? Upokojen botanik tudi verjetno nisi. Oprosti, saj vem, da ne boš odgovoril. Lep pozdrav.

PS: Kaj pa več cenejših priročnikov? Rastline po abecedi, po abecedi rodov, po barvi cvetov, po nahajališčih...?

Glede na tipično »žensko firbčni« odziv apolonije :
Zdi se mi, da je samo po sebi umevno, da se opozorilo o nebrzdanem poimenovanju rastlinskih vrst na tem portalu tudi objavi, tako za upravljalce kot ustvarjalce vsebin. Če naštejem nekaj argumentov, pa nisem pregledal celotnega obsega. Le to na kar sem se na internetu nehote spotaknil in je pripadalo portalu Hribi net, ter nekaj rastlin iz začetnega ekrana v portalu »cvetje«:
1. Ena od sivic Tephroseris sp. je razglašena za Skopolijev grint Senecio scopolii. (Kako je možna takšna zamenjava? Razen za neukega ali neodgovornega ustvarjalca, da kaj tekega objavi!) (Naknadno sem poslal fotografijo Scopolijevega grinta)
2. Ivanjščica Leucanthemum s.p. je razglašena za Alpsko ivanjščico izgleda samo zato ker raste v Alpah, sicer je slovenska strokovna literatura ne pozna. (Pa tudi drugje v alpah je ni.)
3. Rumena pasja čebulica Gagea lutea je razglašena za Gagea fragifera alpska pasja čebulica (zopet alpska ?), ki v slovenskih Alpah sploh ne raste.
4. Zlatenka - Aurina s.p (če sploh je zlatenka?) je razglašena za Aurina sinuata, ki v SLO sploh ne uspeva, avtohtono samonikla v SLO je le kamna zlatenka Aurina petraea, gojena pa še skalna zlatenka Aurina saxatilis, ki lahko kje v okolici vrtov začasno podivja.
5. Navadna zlata rozga Solidago virgaurea subsp. virgaurea je razglašena za alpsko zlato rozgo izgleda ponovno samo zato ker je bila najdena v Alpah.
6. Mnogolična suholetnica Erigeron glabratus je razglašena za alpsko suholetnico izgleda ponovno samo zato, ker je bila najdena v Alpah, sicer alpska suholetnica Erigeron alpinus raste tudi v slovenskih Alpah.
7. Prvotna slika mete iz skupine Mentha spicata agg. je bila razglašena za vodno meto Mentha aquatica (?) (naknadno sem posredoval fotografijo vodne mete)
Pa samo en ekran rastlin, pa še tega nisem celega detalneje pregledal. !?! S tem, da tudi alpskega regrata in alpske cepetuljke iz prvotno objavljenih fotografij ni možno s sigurnostjo potrditi...... (zlasti v luči zgoraj naštetih posebnosti tega portala).
Opozorilo o nebrzdanosti poimenovanj na tem portalu mislim, da je še kako utemeljeno. Ali ni?

Apolonija saj si srčkana s svojimi vprašanji.
jojoj

Spoštovani jo-jo!
Veliko zmot si tako mimogrede odkril in seveda je prav, da si nanje argumentirano opozoril.

Tukaj "domujejo/domujemo" zagreti obiskovalci hribov, ljubitelji rožic, ki jih slikajo in se potem mučijo na razne načine najti njihovo "identiteto". Brez strokovne pomoči. Potem lahko pride do napak, ki jo izkušeno oko botanika (ali samo izkušeno oko) od daleč vidi.
Moje mnenje je, da bi bilo dobro, da bi jih strokovnjak "prečesal". Se javiš? Pro bono?
Nebrzdano poimenovanje. Poimenovanje brez samokontrole? Omnipotentno poimenovanje?
Verjetno je bolj plod včasih mučnega iskanja v raznih priročnikih, želje najti odgovor in nesposobnosti spoznati napako.

Še enkrat; Strokovnjak bi lahko zelo pomagal. Moja predstava o botanikih je, da so dobri, odprti in srčni ljudje. Se motim?

Jo-joj,

še enkrat se ti oglašam, čeprav je bolj verjetno, da te strani ne obiskuješ več.

Naštel si 7 rastlin, ob katere si se "spotaknil". Dve sta bili napačno prepoznani in sicer sivica ter meta.
Tri rastline je avtor nehote imenoval "alpska"....
Zlatenka- Aurina sinuata- pa je bila, kot se spominjam, slikana na Hrvaškem in so tvoji zaključki verjetno prehitri.
Če dobro pogledaš sliko suholetnice, lahko vidiš dva koška na enem stebelcu, Jaz, laik, se ne bi upala a priori trditi, da ni alpska. Kaj porečeš?