Na Jestivalu smo obeležili dan Biosfernega območja Julijske Alpe
Včeraj smo na Jestivalu – festivalu okusov in umetnosti v Kobaridu obeležili dan
Biosfernega območja Julijske Alpe. Za novega ambasadorja Biosfernega območja Julijske
Alpe smo imenovali Martina Šolarja. Ponudnikom izdelkov in storitev, ki spoštujejo
tradicijo, varujejo naravo in izkazujejo visoko kakovost, smo podelili certifikate Znak
kakovosti Triglavskega narodnega parka. Posebej smo opozorili tudi na letošnjo 20.
obletnico razglasitve tega Unescovega biosfernega območja, ki je bilo prvo razglašeno v
Sloveniji in je še vedno največje. Dogodek smo pripravili skupaj z Občino Kobarid in
Javnim zavodom Turizem dolina Soče.
Kobarid, 1. oktober 2023. Biosferno območje Julijske Alpe, katerega osrčje tvori Triglavski
narodni park, edini narodni park pri nas, letos praznuje 20-letnico razglasitve. Včeraj smo ta
pomemben jubilej obeležili v Kobaridu na 10. Jestivalu – festivala okusov in umetnosti z
dnevom Biosfernega območja Julijske Alpe.
Zbrane je najprej pozdravila podžupanja občine Kobarid Urška Miklavič. Direktor
Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik je kot sogostitelj poudaril, da se
identiteta prebivalcev tega območja krepi. »V 20. letih je bil precejšnji napredek v iskanju
ravnovesja med človekom in naravo, kar je cilj Unescovega programa Človek in biosfera, v
okviru katerega delujejo biosferna območja. To pomeni, da ljudje delajo, kar je vzdržno za
naravo, da iščejo prednosti, ki jim jih ponuja narava. Ukvarjajo se z dejavnostmi, ki so
povezane z naravo in tradicijo. Ljudje, ki se identificirajo s tem okoljem, se zavedajo, da je
ravno to okolje tisto, ki privablja ljudi ter izdelkom in storitvam lahko nudi višjo kakovost.
Temu je namenjeno certificiranje izdelkov in storitev z Znakom kakovosti Triglavskega
narodnega parka, ki prinaša dobrobiti tako nosilcem kot potrošnikom, ki iščejo kakovostne
izdelke.«
Ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe 2023 je postal Martin Šolar
Gašper Hrastelj, direktor Urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne
komisije za Unesco, je opisal zgodovino in pomen Unescovega delovanja v Sloveniji in
podelil plaketo letošnjemu ambasadorju Biosfernega območja Julijske Alpe. Ta naziv se
podeljuje posameznikom ali skupinam, ki s svojim delom in zgledom širijo idejo biosfernih
območij doma in v svetu in za leto 2023 ga je prejel Martin Šolar z Bleda. Magister
naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva je eden redkih posameznikov, ki poosebljajo
Unescovo definicijo programa Človek in biosfera, ki omenja ohranjanje biološke pestrosti,
spodbujanje razvoja človeških virov in vzdrževanje kulturnih vrednot. Je gornik, član
številnih domačih in mednarodnih nevladnih organizacij, vodil je tudi Javni zavod Triglavski
narodni park, trenutno pa je podpredsednik planinske zveze Slovenije in direktor Kobariškega
muzeja. Martin Šolar ni samo oseba, ki Julijske Alpe občuduje, je človek, ki Julijske Alpe
živi.
Martin Šolar je naziva ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe zelo vesel, a je
poudaril, da zanj to pomeni tudi veliko odgovornost. »Srečni bomo vsi, če bo ta prostor ostal
tako lep, kot je in ga bomo uspeli ohraniti. Pa tudi, če bodo ljudje, ki v njem delajo in živijo,
uspešni in ga bodo tudi obiskovalci, ki sem prihajajo, znali spoštovati in se v njem obnašati,
kot si mi želimo.«
Doslej so ta naziv prejeli Janez Bizjak, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni
park, ki je zaslužen, da je pred natanko dvema desetletjema sploh prišlo do razglasitve
Biosfernega območa Julijske Alpe; Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe;
Polona Kenda, ravnateljica OŠ Podbrdo; Marija Bončina z ekološke kmetije Pri Lovrču iz
Čadrga in Matjaž Podlipnik, turistični vodnik in vodja planinskega muzeja v Mojstrani.
Podeljeni letošnji certifikati Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka
Sledila je podelitev certifikatov Znaka kakovosti Triglavskega Narodnega Parka. Med novimi
nosilci tega prestižnega znaka je letos čebelar Albin Kranjc iz Loga pod Mangartom.
Certifikate za področje planinske paše so prejele Kmetija Kamnek iz Zgornjih Gorij, Kmetija
Sovdat iz Smasti pri Kobaridu in Kmetija Ušin iz Studorja v Bohinju. Med živimi planinami
sta novi prejemnici znaka Planina Klek, s katero upravlja Agrarna skupnost Podhom, in
Planina Zaslap, s katero upravlja Pašna skupnost Zaslap. Prejemnice Znaka kakovosti
Triglavskega narodnega parka so tudi kmetije, ki so vključene v okoljske sheme strateškega
načrta Skupne kmetijske politike za Slovenijo, letos sta to Kmetja pr Klemenak iz Radovne in
Kmetija Silan iz Tolminskih Raven.
V kategoriji rokodelskih in umetniških izdelkov je Znak kakovosti Triglavskega narodnega
parka prejela Vesna Nemec z Jesenic za izdelke iz lipovega lesa in ovčje volne, v kategoriji
ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pa Kekčeva domačija iz Trente. Za izdelke
iz lesa je znak prejelo Mizarstvo Ovsenik. Med izobraževalnimi ustanovami, letošnjimi
prejemnicami certifikata za leti 2023 in 2024, katerim bomo certifikate podelili ločeno, pa so:
OŠ Simona Kosa Podbrdo, OŠ Dušana Muniha Most na Soči, OŠ Žirovnica, OŠ dr. Janeza
Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ Koroška Bela, OŠ
Gorje, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice in OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce.
Dan biosfernega območja Julijske Alpe se je letos pridružil Jestivalu – festivalu okusov in
umetnosti. V okviru festivala so odprli tudi razstavo o sirarstvu z naslovom Latterie Turnarie,
si jo do 27. oktobra lahko ogledate v Zeleni hiši v Kobaridu. Z glasbo pa je dogajanje,
posvečeno dnevu Biosfernega območja Julijske Alpe, popestrila vokalna skupina Gadičke.
Sledil je še glasbeni nastop Lukavi Luka in Šmentane muhe ter večerni koncert glasbenikov
Hamo & Tribute 2 Love.
O globalnem prazniku – dnevu biosfernih območij
Globalni praznik, dan biosfernih območij, obeležujemo v vseh štirih Unescovih biosfernih
območjih v Sloveniji (Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura). Unesco ga je
razglasil ob svoji 50-letnici in zanj določil 3. november. Lani smo ga vsa štiri območja, vsako
s svojim dogajanjem, obeležila 22. oktobra, letos pa so bodo praznovanja zvrstila v daljšem
časovnem obdobju, in sicer od konca septembra do sredine novembra. Vsako biosferno
območje namreč želi obeleževanje v najboljši meri približati svojim prebivalcem in tudi
obiskovalcem.
V Biosfernem območju Kras bo dan biosfernih območij obeležen v soboto, 7. oktobra.
Dan bo pester, s kar tremi različnimi pohodi, vodenjem po muzejskih zbirkah, razstavami,
stojnično ponudbo lokalnih pridelovalcev in ustvarjalnimi delavnicami za vse generacije.
Dogodek bo povezan tudi s Festivalom kraška gmajna, v okviru katerega bo potekal tudi
gobarski dan. V primeru slabega vremena dogodek odpade, zato spremljajte spletno stran
https://www.park-skocjanske-jame.si/. V Biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje bodo dan biosfernih območij obeležili 3.
novembra. Povabili bodo vseh 11 predstavnikov lokalnih skupnosti v biosfrenem območju in
jih seznanili z napredki, ki so se zgodili v zadnjih letih. Posebej bodo poudarili željo, da bi
čim prej pristopili k označitvi biosfernega območja.
V Biosfernem območju Mura bodo dan biosfernih območij obeležili v sklopu
tradicionalne prireditve Martinovanje v Veliki Polani, ki bo letos potekala kar dva dni,
10. in 11. novembra. Na tržnici bo potekala pokušina in blagoslovitev več vzorcev mladih
vin članov Društva vinogradnikov Velika Polana. Dvodnevno dogajanje bodo popestrili z
glasbenimi nastopi in lokalno kulinariko. Podrobnejši program bo objavljen na spletni strani
občine Velika Polana www.velika-polana.si.
O slovenskih Unescovih biosfernih območjih
Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska
raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko
število rastlinskih in živalskih vrst. V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi
in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega
gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in
enakovredno partnerstvo med človekom in naravo.
Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega
razvoja in trajnostne rabe naravnih virov. Vsa slovenska Unescova biosferna območja na
območjih zavarovane narave na novo obujajo sodelovanje in dajejo večji pomen solidarnosti,
oživljajo tradicije, ki odpirajo nove poti v pridelavo hrane, skrbijo za trajnostno oskrbo z
vodo in energijo ter v najširšem pomenu gradijo temelje za novo kakovost bivanja.
Izobraževanje, raziskovanje in inoviranje imajo v teh prizadevanjih izjemno pomembno
vlogo. V središču vsega je človek, njegovo današnje življenje in perspektive prihodnosti.
O Unescovem programu Človek in biosfera
Unesco, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je
interdisciplinarni program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme ali s
kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja
svetovno mrežo biosfernih območij. Trenutno je vanjo vključenih več kot 700 biosfernih
območij v več kot 120 državah sveta.