Domiselno nad kislo planinsko sezono

Kislo vreme je letošnje poletje resda narisalo kisel nasmešek na obraz prenekaterega planinca in oskrbnika, a so ti
kljub slabšemu obisku planinskih koč v času kislih kumaric ostali zvesti svojemu poslanstvu. Gostov – letos je še
opaznejši večji obisk tujih planincev – tako ne privabljajo le s kislim zeljem, ampak nasploh stavijo na raznovrstno
okusno planinsko hrano, poleg ustaljenih promocijskih poti pa ubirajo tudi inovativnejše: od izpopolnjene gostinske
ponudbe in organiziranega prevoza s cilja na izhodišče do koncertov klasične glasbe v koči in urejanja novega
plezališča nedaleč od planinske koče. Planinska zveza Slovenije pa bo v prihodnje še večjo pozornost namenila
promociji pohodništva v tujini in se poskušala prilagoditi spremenjenim navadam domačih obiskovalcev.
Poletno planinsko sezono, ki traja od 15. julija do 15. septembra in v gore privabi največ planincev, letos krni
vremensko muhasto poletje. Vendarle pa slovenske gore letno obišče več kot milijon obiskovalcev, ki jim je na voljo
mreža preko 1.660 planinskih poti v skupni dolžini 9.616 kilometrov po vsej Sloveniji. Planinska zveza Slovenije je
tako ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji, saj je vanjo
včlanjenih skoraj 60 tisoč članov, kar predstavlja dobrega 2,8 odstotka vsega prebivalstva. Precejšen del slovenske
planinske populacije se je tudi letošnje poletje podal v slovenske gore, le da se je večina zaradi pogostih padavin,
neugodnih vremenskih napovedi in snežnih razmer v visokogorju letos odločila za zelo kratek dnevni obisk lažje in
varneje dostopnih vrhov sredogorja. Iz leta v leto se povečuje obisk tujih obiskovalcev, ki se ob vnaprej načrtovanem
dopustu manj ozirajo na vreme in so letos pomembno prispevali k vrvežu v planinskih kočah, po besedah oskrbnikov
so celo reševali poletno planinsko sezono v visokogorju. Prav na vseh koncih Slovenije opažajo porast obiska
nizozemskih in belgijskih planincev, tradicijo ohranjajo obiskovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in Češke,
gostoljubje pa so slovenske planinske koče ponudile tudi planincem iz Egipta, Izraela, Kanade, Nove Zelandije,
Avstralije in Japonske.
Slovenska planinska društva upravljajo 177 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Nekatere koče – predvsem
visokogorske – zapirajo vrata že v sredini septembra, nižje ležeče in lažje dostopnejše pa pričakujejo planince še
globoko v jesen ali vse leto. Oceno letošnje planinske sezone so nam podali oskrbniki oziroma najemniki Zasavske
koče na Prehodavcih, Gomiščkovega zavetišča na Krnu, Kranjske koče na Ledinah, Koče na Klemenči jami pod
Ojstrico, Doma na Uršlji gori, Planinskega doma na Kumu, Tumove koče na Slavniku, Doma na Lubniku in Koče na
Blegošu, ki so spregovorili tudi o obisku domačih in tujih planincev, njihovi opremljenosti in načinih privabljanja
obiskovalcev. Planinska zveza Slovenije se ob slabi planinski sezoni zaveda, da je treba posvetiti še večjo pozornost
promociji pohodništva in planinskih koč v tujini ter se prilagoditi spremenjenim navadam domačih obiskovalcev.
Kot poudarja Jure Brečko, oskrbnik Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m, PD Radeče), so priljubljeno planinsko
kočo, ki si je mednarodni sloves ustvarila z lego v osrčju Triglavskega narodnega parka, le dober streljaj od Triglavskih
jezer, letos obiskovali pretežno tujci: »Brez tujcev bi kočo lahko zaprli, saj jih je bilo 80 odstotkov, Slovencev pa le 20
odstotkov. Letošnja poletna sezona je bila porazna, saj smo imeli 40 odstotkov manj obiska kot prejšnja leta. Glavni
krivec je bilo vreme in pa zgrešene napovedi. Ko so napovedane plohe in nevihte, ni žive duše, pa je lahko tukaj lepo
vreme.« Na Prehodavce že tradicionalno prihajajo planinci praktično z vsega sveta, letos so prednjačili Nemci, Čehi,
Belgijci in Nizozemci, gostili pa so tudi planince iz Egipta, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske. »Planinci so
večinoma ustrezno opremljeni, a se najdejo tudi cvetke s tevami in mestnimi čevlji,« dodaja oskrbnik koče, ki bo
odprta do konca septembra, v primeru indijanskega poletja pa bodo obratovanje podaljšali do 12. oktobra.
S sorodnimi tegobami so se srečevali na Gomiščkovem zavetišču na Krnu (2182 m, PD Nova Gorica), ki bo prav tako
predvidoma odprto do konca septembra. Gospodinja Andreja Locatelli letošnjo sezono ocenjuje kot zelo slabo, lanski
obisk je bil po njenih besedah neprimerljivo večji. Kot glavni vzrok navede slabo vreme in snežne razmere: »Dolgo se
je zadržal sneg, ki so ga zimski planinci sicer navajeni, poletni planinci, ki jih je večina, pa si ne upajo na zahtevnejše
poti.« Po opažanjih Locatellijeve so številni pomanjkljivo opremljeni glede na razmere, tudi tujci pogosto niso
pripravljeni na resen vzpon. Tudi na Krnu je bila namreč glavnina planincev tujih korenin, večinoma Evropejcev, med
redkejšimi obiskovalci velja omeniti Kanadčane in Izraelce. Tujce vrh v Julijskih Alpah pritegne predvsem z
zgodovinskim ozadjem in možnostjo odkrivanja ostankov soške fronte, domače planince kot obvezna točka Slovenske
planinske poti, obojne pa markantni dvatisočak s svojim ponosnim nosom prepriča tudi z razkošnim razgledom v
jasnih dneh.
Dolgo trajajoča snežna odeja jo je zagodla tudi kočam v Kamniško-Savinjskih Alpah. »Zaradi velike količine snega je
veliko društev odpovedovalo izlete in rezervacije nočitev. Ker planinci niso vešči uporabe zimske opreme, jih
preprosto ni,« pove Franc Beguš, oskrbnik Kranjske koče na Ledinah (1700 m, PD Kranj), ki bo odprta do 14.
septembra. »Glede vremena niti ni bilo tako slabo, vsaj pri nas ne, a ko ljudje slišijo, da se obetajo plohe, jih ni. Če pol
ure dnevno dežuje, ni kritično, ljudi pa ni. Letošnja poletna sezona je res slaba, glede na lansko lahko rečem, da se je
obrnila za 180 stopinj,« oceni Beguš, ki je na Ledinah že tretje leto. Letos je poleg prevladujočih osrednjeslovenskih in
štajerskih planincev opazil precej več savinjskih, resda pa Slovenci redkeje prenočujejo na koči in se navadno
odpravijo le na enodnevni izlet. Med tujci je bilo bistveno manj Hrvatov in Čehov kot zadnji leti, nasprotno pa je bilo
dosti Nizozemcev in Belgijcev ter posamezni Avstrijci in Italijani, ki so najboljši gostje, saj »si dajo duška v hribih in
potem še pri hrani«. Glede na to, da je Kranjska koča na Ledinah težje dostopna in do nje vodijo le zahtevne in zelo
zahtevne planinske poti, oskrbnik poudarja, da ljudje resno jemljejo ta podvig in so večinoma dobro opremljeni.
Posameznim neustrezno opremljenim planincem tudi sam svetuje kakšen lažji vzpon v okolici koče, ki po Beguševih
besedah privablja obiskovalce »z velikimi porcijami hrane, lepimi okoliškimi hribi, luštnimi sodelavkami in koncerti
klasične glasbe«. Tradicija koncertov se je tretjo sezono že dobro ukoreninila, letos je bilo v koči slišati etno glasbo
Simboličnega orkestra, ki se na Ledine vrača spet septembra. Oskrbnik, ki mu nikoli ne zmanjka idej, pa je najbolj
ponosen, da so se prijeli ugodni organizirani prevozi od cilja do izhodišča na različnih koncih Kamniško-Savinjskih Alp,
od koder se je mogoče povzpeti na Kranjsko kočo na Ledinah.
Da je kislo vreme zdesetkalo tudi obisk Koče na Klemenči jami pod Ojstrico (1208 m, PD Solčava), potrdi oskrbnik
Rado Novak: »Slabo je letos, deževno vreme je pokvarilo sezono. Turistov, ki pridejo iz Logarske doline na Jamo na
kosilo, in družin, ki pridejo na izlet, je bilo kar nekaj, planincev z višjimi cilji nad kočo pa zelo malo. Dobro obiskane
vikende na koči bi lahko preštel na prste ene roke. Tudi alpinistov je bilo zelo malo, ker so okoliške stene mokre, kar
se izredno pozna na prometu. Jeseni in pozimi bo treba v službo v dolini, da pokrijem sezono, a upam, da bo drugo
lete bolje, ostajam optimist.« Kočo pod Ojstrico, ki bo odprta do 14. septembra, so letos obiskovali predvsem tujci,
precej več kot prejšnja leta je bilo Nizozemcev, nekaj tudi Nemcev, Hrvatov in Avstrijcev. Le posamični tujci ne vedo,
kam se odpravljajo in so neustrezno opremljeni, sicer pa oskrbnik poudarja, da so gorniki vsako leto bolje opremljeni,
za zahtevnejše vzpone imajo praviloma vsi čelado, tudi cepin in dereze jim niso tuji. V koči, kjer je nočitev zelo malo,
ponudba temelji na dobri kuhinji, Novak pa želi privabiti še več alpinistov, zato kot pobudnik in gonilna silna veliko
moči usmerja v plezališče v Krofički: »V steni Krofičke, deset minut hoje oddaljeni od koče, bo od 50 do 100 smeri
vseh težavnosti; polovica bo kratkih, športnih, dolgih do 50 m, od 30 do 40 smeri pa bo večraztežajnih. Računamo, da
bo plezališče zaživelo prihodnjo sezono, urejamo pa tudi prostor za šotorjenje le 300 metrov od koče.«
Prav nasprotno Tatjana in Avgust Kordež, oskrbnika Doma na Uršlji gori (1680 m, PD Prevalje), ki bo do oktobra
odprt vsak dan, pozimi pa le ob koncu tedna, obisk letošnje poletje ocenjujeta kot zadovoljiv: »Malo slabše je kot
prejšnja leta, ni pa tako slabo. Prav gotovo tudi zato, ker je Uršlja gora lažje dostopna in jo obiskujejo tudi planinci, ki
ne morejo v visokogorje.« Na najvzhodnejši osamelec Karavank se planinci vzpenjajo tako s koroške kot s šaleške
strani, večinoma tisti, ki se odpravijo po Slovenski planinski poti. Za razliko od drugih koč prevladujejo slovenski
obiskovalci, tujih je manj. »Naša vizija je, naj planinska koča ostane koča in ne postane gostilna. Tako nudi zavetje,
kadar je slabo vreme, v njej mora biti prijetno in toplo. Planince privabljamo s prijaznostjo, dobro hrano in
korektnostjo, mož pa je tudi izkušen planinec in dober svetovalec za poti,« poudari Tatjana Kordež, ki z veseljem
pričakuje planinsko jesen. Če bo jasno vreme, se celo boji, če bodo zmogli sami, saj na Domu na Uršlji gori 6.
septembra praznujejo 95 let PD Prevalje, v 400-letni cerkvi sv. Uršule le streljaj od planinske koče pa je vsako nedeljo
maša, kar poskrbi za stalni obisk.
Vse do Uršlje gore in naprej do Triglava, Snežnika in Zagreba se v jasnih dneh vidi s Planinskega doma na Kumu (1220
m, PD Kum), ki je razen ob ponedeljkih odprt stalno. »Če glas o domačih kremnih rezinah s Kuma seže v deveto vas,
upam, da bom jeseni privabil še več ljudi. Če hodijo na Bled, zakaj ne bi še k meni, edino jezera nimam. Imam pa lep
razgled, po moje najlepšega v Sloveniji,« se pohvali najemnik Roman Ledinek. Ker na najvišjem vrhu Posavskega
hribovja gospodari šele dobra dva meseca, težko oceni poletno sezono, a je zanj obisk zadovoljiv, znova pa odvisen
od prognoze vremena: »Če je napoved slaba, pride deset ljudi, če je vreme lepo, tudi do dvesto.« Planinci pridejo navadno s sendvičem v nahrbtniku, več pa si privoščijo izletniki, ki se pripeljejo do polovice poti in se na Kum
odpravijo na kosilo. Ledinek se trudi obiskovalce privabiti s prijaznostjo, dobro postrežbo in dobro hrano, saj je daleč
naokrog poznan po domačih slaščicah. Obisk koče je z osličkom in dvema kozama naredil zanimiv tudi za otroke.
Prvo leto v vlogi najemnikov sta tudi Gabrijela in Edvin Nagy na Tumovi koči na Slavniku (1018 m, OPD Koper), ki je
od letos ob sobotah, nedeljah in praznikih odprta vse leto. »Obisk je zadovoljiv, saj je letošnje poletje primernejše za
obisk planin kot za na morje,« ocenjuje Edvin in še doda, da obiskovalcev ni treba posebej vabiti, saj radi hodijo na
Slavnik, kjer jih njegova žena kuharica navduši z domačo hrano, od njokov in divjačine do domačega kruha in
zavitkov. Zadnji severni tisočak Čičarije obiskujejo planinci z vse Slovenije, prav tako obiskovalci iz Italije, Avstrije in
Francije, ki bodo od prvega septembra na Tumovi koči lahko tudi prenočili.
Na Domu na Lubniku (1025 m, PD Škofja Loka), ki je razen ob ponedeljkih odprt stalno, je prav tako prvo leto
oskrbnica Cvetka Šmid: »Po mojem mnenju obisk ni slab, saj na Lubnik hodijo stalni gostje, ki se vpisujejo v knjigo
lubnikarjev in se ne ozirajo na vreme. Planinci prihajajo z vseh koncev Slovenije, ker je Škofja Loka s svojim starim
mestnim jedrom zelo obiskana in ker je Lubnik zelo lahko dostopen, pa je veliko tudi turistov. Prevladujejo Nizozemci,
dosti je Čehov, Avstrijcev, Nemcev, Italijanov.« Nočitev je malo, obiskovalce pa po oskrbničinih besedah privabljajo s
ponudbo na nivoju in okusno hrano, predvsem z ocvirkovo potico in jabolčnim zavitkom. »Do konca julija smo na
Domu na Lubniku zabeležili 15 odstotkov večji promet kot lani v takem obdobju. Vzrok je gotovo v razmeroma
slabem vremenu in zaradi bližine Škofje Loke, saj se ljudje, ki imajo malo časa, odločijo za kratek izlet, hkrati pa
izkoristijo krajša obdobja jasnega vremena. Žal te ugodnosti nima Blegoš, ki je bil ob žledu močno prizadet. Zaradi
visokega snega in ledu je bil dostop do koče dolgo oviran, zdaj pa se spravlja les, kar zagotovo vpliva na obiskovalce,
saj imamo do konca julija za osem odstotkov nižji promet kot lani. Avgusta dobro kaže obema kočama; lahko
pričakujemo, da se Blegoš v jesenskem času popravi, na Lubniku pa si želimo tako dober obisk tudi v drugi polovici
leta,« dodaja Jože Stanonik, predsednik PD Škofja Loka, ki poleg Doma na Lubniku upravlja tudi Kočo na Blegošu
(1391 m).
»Čeprav še nimamo zbranih uradnih podatkov planinskih društev, ki upravljajo planinske koče, lahko letošnjo
planinsko sezono ocenimo kot slabo. Pravi pokazatelj je seveda ustvarjena razlika med prihodkom in stroški
poslovanja, ta pa vsekakor predvsem v visokogorskih kočah ne bo takšna, da bi zagotovila pokrivanje vseh stroškov,
saj ne smemo pozabiti, da je letošnja zima na marsikateri koči povzročila posledice,« ocenjuje podpredsednik
Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, ki se ozre tudi v prihodnost: »Vedno večji obisk tujih planincev v naših kočah
kaže na to, da moramo promociji pohodništva in planinskih koč v tujini posvetiti še večjo pozornost tudi v
sodelovanju s turističnimi organizacijami, pri tem pa si seveda prizadevati, da spremenjenih navad domačih
obiskovalcev – krajši izleti, veliko večje prilagajanje vremenski napovedi, zmanjšana kupna moč … – ne bomo
poskusili nadomeščati z organizacijo dogodkov, ki v gore ne sodijo.«
Ker se po dolgem času obeta sončen konec tedna, ga velja izkoristiti za obisk gora. Planinska zveza Slovenije
poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psiho-fizično pripravljen in za katero ima ustrezno planinsko
opremo, ki jo zna uporabljati, ter da je treba pred odhodom v gore preveriti vremensko napoved in stanje planinskih
poti, saj so na nekaterih v visokogorju še vedno manjša snežišča, nekatere v sredogorju pa so še vedno zaprte zaradi
posledic žledoloma. Priporoča tudi, da planinci pred obiskom gora preverijo odprtost planinskih koč in v primeru
prenočevanja predhodno uredijo rezervacijo prenočišča na izbrani planinski koči, v okviru načrtovanja visokogorske
ture pa se pri pristojnem društvu predhodno pozanimajo tudi o stanju in odprtosti bivakov.
Varen planinski korak in na snidenje v gorah!