Iskri se beseda Toneta Škarje

Izbrana dela Toneta Škarje z naslovom Iskri se beseda, ki so izšla pri Planinski založbi, so literarna zapuščina njegovih bogatih življenjskih izkušenj v alpinizmu in himalajizmu. Uredil jih je publicist Žarko Rovšček, ki poudarja, da nam dajejo priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe: "Naj se tudi po Tonetovem odhodu še naprej neti njegov pronicljivi duh, naj se iskrí njegova beseda!" Rovšček knjigo med bralce pospremi 27. novembra na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, 11. decembra pa pod krovom festivala Brati gore v Tonetovem domačem Kamniku.<br><br> Alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik, pisatelj in fotograf Tone Škarja (1937-2020) je bil skupaj z Alešem Kunaverjem (1935-1984) glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe. Sodeloval je na 18 alpinističnih odpravah, petkrat kot član in 13-krat kot njen vodja: Kavkaz (1964), Kangbačen (1965, 1974, 2007), Everest (1978, 1979, 1996), Jalung Kang (1985), Tibet (1986), Čo Oju (1988, 2001), Šiša Pangma (1989), Kangčendzenga (1991), Anapurna (1992, 1995), Sikkim (1994), Daulagiri (1998) in Ama Dablam (2005). Odprava na Everest leta 1979 še danes velja za največji organizacijsko-logistični zalogaj v zgodovini slovenskega himalajizma.<br><br> S svojim vsestranskim, zavzetim in izjemnim delovanjem je pustil neizbrisen pečat v slovenskem in svetovnem alpinizmu. Kot vodja odprave Everest 1979 je istega leta prejel Bloudkovo nagrado, leta 2011 pa tudi Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu. Med drugim so ga leta 2002 za delo v planinski organizaciji odlikovali s častnim znakom svobode Republike Slovenije, leta 2014 je prejel prvič podeljeno nagrado PZS za življenjsko delo v alpinizmu in leta 2019 postal častni član Planinske zveze Slovenije.<br> <br> <br> <br> Bio je također vrlo plodan pisac, autor više knjiga, uglavnom o ekspedicijama i svojoj alpinističkoj karijeri. Njegov potpis nose autobiografske knjige Stijene mog života (1975), Jalung Kang (1987), Kangčendzenga, gora sudbine (2008) i Po svojoj stazi (2011), koja je svojevrsni dokument alpinizma Škarjine ere. Bio je suautor brojnih književnih djela, osim toga snimljen je cjelovečernji dokumentarni film o doba slovenskog alpinizma Tone, javljam se! (2015). Iako njegovo pisanje otkriva preciznog i kritičnog promatrača, ponekad i hladnog analitičara, iz njegovih djela izbije osjećaj za avanturu, odlikuju ih duboka, gotovo filozofska razmišljanja o alpinizmu, prije svega pak ljudskost, utvrđuje Žarko Rovšček. <br> <br> Ako je njegova knjiga Po svojoj stazi autobiografski prikaz njegova života i istovremeno dokumentirani pregled povijesti alpinizma njegova vremena, odabrana djela Iskre su riječ pored brojnih književnih djela njegov književni odraz, naglašava Žarko Rovšček: "Baš kao i svakom drugom autoru, pisanje je bilo i Tonyju Škarji prigoda, prilikom koje je izražavao osobni pogled na svijet oko sebe i izražavao svoje vrijednosne ocjene. One su barem za područje alpinizma i himalajizma, zbog bogatih životnih iskustava pa i općenito, vrijedne ne samo poštovanja, često i divljenja. Njegova književna ostavština nam daje ponovnu prigodu da dosegnemo dubinu njegovih životnih mudrosti, razmišljanja i njegovih iskrivih odgovora na događaje oko sebe. Poučava nas također da alpinizam nije preplavljen samo romantikom. Često je iza blistavih postignuća u domaćim i stranim gorama i tvrd spopad osobnosti, suočavanje različitih mišljenja i pogleda na njegov razvoj, što se očituje posebno u nastojanju za odgovarajući dio iz - barem po mišljenju alpinista - uvijek skromnih državnih i sponzorskih sredstava."<br> <br> Osnovo za delo je predstavljal seznam Škarjevih objav, ki ga je pred leti uredil neutrudni France Malešič (opravil je tudi strokovni pregled knjige), in ga je Rovšček še dopolnil. V veliko pomoč so mu bile kopije člankov, ki jih je zbrala Uršula Debevec, kar je precej olajšalo naporno iskanje. Dodal je tudi znane objave v tujem tisku. Prvo polovico knjige predstavlja uredniški komentar z navedbo naslova, vira in večinoma tudi krajšo razpravo o vsebini posameznega članka. Druga polovica obsega izbor 42 člankov, objavljenih v slovenskem tisku. Kar tretjina jih je iz Planinskega vestnika, v katerem je Škarja kot pisec začel in še tik pred svojim slovesom tudi sklenil svojo literarno pot. Ostali dve tretjini pripadata člankom iz časopisa Delo, Alpinističnih razgledov, Grifa, Obvestil PZS, njegove članke pa je najti tudi v arhivu nekdanje Tedenske tribune (TT), Slovenca in Razgledov, Primorskih novic, Večera, Gorenjskega glasa, Idrijskih razgledov idr. Izbor je zaključen z miselnimi drobci iz Škarjevih intervjujev. "Med članki srečamo polemične zapise o vprašanjih planinske organizacije, varovanja narave, alpinizma in organizacije himalajskih odprav, to je s področij, s katerimi se je največ ukvarjal. Vmes so tudi potopisni prispevki, eseji, kolumne, uvodniki, nagovori itd. Tàko, njemu lastno pronicljivo pisanje, z iskrivimi mislimi je botrovalo tudi naslovu knjige: Iskrì se beseda," pojasni Rovšček.&op=translate: <br> <br> Nekakšni literarni biografiji Toneta Škarje dajejo poseben pečat tudi fotografije. Širši izbor, ki je le del bogatega in obsežnega očetovega arhiva, je opravil najprej Metod Škarja. Sledil mu je uredniški izvleček, ki se je moral prilagodil začrtanemu obsegu knjige in kakovosti fotografij, dopolnjen pa je tudi s številrimi utrinki Škarjevih sopotnikov. Poleg običajnega podatka, umestitve v kraj in čas nastanka, je Rovšček fotografije opremil z značilnimi Škarjevimi citati, ki na svoj način osvetljujejo njegovo misel, obujajo spomin in ponazarjajo posamezne mejnike njegovega življenja - če za ponazoritev izpostavimo le enega: "Z gorami, rekami, gibanjem zračnih gmot, ledovjem, gozdovi in še najbolj z ljudmi je Himalaja mogočna podoba stvarstva. Dotakne se te, ko najmanj pričakuješ. Nepripravljenega te spravi na kolena, iztrga ti dušo in jo dvigne v neslutene višine, v istem hipu ti pokaže tvojo lastno moč in ničevost, veličino in nepomembnost, tvojo minljivost na uri večnosti."<br> <br> Urednik i suautor knjige Iskri se beseda Žarko Rovšček je doktor veterinarske medicine u penziji, inače je od mladosti planinski entuzijast, koji zaokružuje pola stoljeća plodnog djelovanja u Planinarskom društvu Tolmin, gdje je i 24 godine glavni urednik društvenog glasila Krpelj. Kao publicist je strastveni istraživač primorske polpreteklosti i planinske povijesti, koji je među ostalim uredio zbornik Stoljeće planinstva na Tolminskom (1996) s bogatom kronikom PD Tolmin. Bio je glavni urednik zbornika Zorko Jelinčič - nad prezrtjem i mitom (2000), s knjigama Pod crvenim svinčnikom - pisma Zorka Jelinčiča iz zatvora (2005) i Živim u riječi - Zbirka djela Zorka Jelinčiča (2011) je zaokružio znanje o jednom od najistaknutijih primorskih rodoljuba, tigrovca, publicista i planinara Zorka Jelinčiča. Uredio je i knjižne dijelove popularnog tolminskog liječnika, kasnije kirurga, liječnika na više himalajskih ekspedicija i gorske spašavatelja dr. Jožeta Andlovica Kroz sotesku Drugog svjetskog rata (2008) i Kad ćeš na rajžu ići - Dnevnik himalajskog liječnika (2018) i za njih napisao opširnu pratnju.<br> <br> <br> <br> Zorko Jelinčič, dr. Jože Andlovic i Tone Škarja su Rovščekova zajednička točka, što je zajedničko tim trojicom osoba kojima se književno poklonio? "Među njima su sigurno određene, veće ili manje karakterne razlike. Jedini i glavni zajednički nazivnik svima trojici su gore; nepokolebljiva odanost, idealiziranje beskorisnog svijeta (tu sam pronašao dodirne točke i sa svojim, mnogo skromnijim nastojanjima). Sve ostalo, što se svakome od trojice događalo u životu, su samo varijacije na osnovnu temu. Nevjerojatno, kako nas može veličanstvena, možda i idealizirana slika gora pratiti na svakom koraku. U svim mogućim životnim iskušenjima planine nas pozivaju, daju nam snagu i motiv i za životne korake na drugim područjima, koji su nerazdvojno povezani sa svim, čime živimo."<br> <br> Škarja in Rovšček sta (bila) oba izjemno načitana in razgledana opazovalca in raziskovalca sveta, ki sta že dolgo, v Tonetovem zadnjem obdobju pa tudi zelo tesno sodelovala. "Glavna, recimo delovna popotnica, ki je botrovala tudi predlogu za izdajo izbranih zapisov, je bil najprej imperativ, ki je sam po sebi opozarjal mene in druge, da je treba tako obsežno literarno zapuščino, kot jo je imel Škarja, zbrati in obdelati na enem mestu. Tak poklon njegovim življenjskim prizadevanjem smo mu dolžni zaradi spoštljivega spomina, v zahvalo za vse, kar je storil, in tudi zato, ker je bil strastni ljubitelj pisane besede. Škoda, da Tone veselja ob izidu te knjige ne more deliti z nami," lahko pritrdimo besedam Žarka Rovščka, ki še dodaja: "Najbližja modrost so mi njegove, tudi v knjigi uporabljene besede: Vsak se pač trudi na Zemlji zapustiti vsaj črtico ali prasko, ki ga bo preživela. To je najbolj normalno gibalo vse človeške zgodovine. Na videz večno kroženje, v resnici pa dvig po spirali. V alpinizmu ni nič drugače. Tone si je svoj literarni nagrobnik postavil že sam. Upam, da sem prispeval vsaj drobec k temu, da se bo spomin na njegove literarne praske ohranjal kot trajni odtis njegovih pronicljivih misli."<br> <br> Iskrì se beseda v Ljubljani in Kamniku<br> <br> V sredo, 27. novembra 2024, ob 11. uri Žarko Rovšček knjigo Iskrì se beseda pospremi med bralce na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Na Pisateljskem odru na Gospodarskem razstavišču se bo z njim pogovarjala Manca Ogrin.<br> <br> Škarjeva beseda se bo iskrila tudi v njegovem domačem Kamniku, in sicer na festivalu Brati gore 2024. Na mednarodni dan gora, 11. decembra 2024, ob 18. uri se bo v prostorih Društva Gorske reševalne službe Kamnik z Žarkom Rovščkom, Francetom Malešičem in Bojanom Pollakom pogovarjala Mojca Volkar Trobevšek.