22.08.2013
Gorski tekač Marjan Zupančič, ki je 15. avgusta 2013 ob 6. uri startal po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana, da izboljša rekordni dosežek Klemna Trilerja iz lanskega leta, napreduje odlično in vse kaže, da mu bo Trilerjev rekord uspelo podreti. Marjan bo po dobrih 7 dnevih danes, 22. avgusta 2013, prišel med 20. in 21. uro zvečer v Ankaran.
Klemen Triler je Slovensko planinsko pot lanskega avgusta pretekel v pičlih 8 dneh 14 urah in 45 minutah. Marjan je po dobrih šestih dnevih že tekel iz Idrije in naprej proti Golakom, Čavnu, Predmeji, Colu in proti Nanosu. Cilj je bil dan zaključiti na Razdrtem. Sicer pa Marjana ni zaustavil niti včerajšnji dež, premagoval je klance in spuste, planine, vrhove ...
Kot so poročali njegovi spremljevalci, je Marjan po fantastičnem ritmu zadnjih dni tempo danes zmanjšal. Vzrok so bile boleče mišice in žulji. Danes se je povzpel na Slavnik in že napreduje proti končni točki Slovenske planinske poti.
Po zadnjih podatkih bo Marjan prispel v Ankaran med 20. in 21. uro zvečer.
Vabljeni, da se mu pridružite na zadnjem delu poti - tako s spremljanjem, spodbujanjem, pa tudi ob prihodu na cilj v Ankaran!
Zdenka Mihelič
________________________________________
Več o podvigu in Slovenski planinski poti:
Slovenska planinska pot (SPP), najstarejša in najdaljša slovenska vezna pot, je tudi najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu ter je 1. avgusta 2013 praznovala 60 let od odprtja (po idejni zasnovi Ivana Šumljaka, očeta SPP) in v dolžini 600 km s 45.200 metri vzpona in 45.500 metri spusta. Lani je Klemenu Trilerju uspelo preteči SPP v rekordnem času: v 8 dneh 14 urah 45 minut. Letos pa sem je Marjan odločil, da izzove njegov čas ter postavi nov rekord..
Najhitreje jo je v vsej zgodovini do sedaj opravil oz. pretekel v letu 2012 Klemen Triler, več:http://www.pzs.si/novice.php?pid=7247. Lani je SPP v enem zamahu prehodila (v 30 dneh) tudi Pia Peršič, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7281.
Vendar pa ... Začetnik si na njej sistematično pridobiva gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Zato Slovenska planinska pot ni namenjena samo zbiranju žigov. Ivan Šumljak nam daje napotek: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«
Že več planincev tekačev je podiralo rekorde na Slovenski planinski poti. Prva sta bila Franc Kavčič - Kavka in Marko Dovjak, ki sta transverzalo leta 1983 zmogla v enajstih dneh bruto oz. v 10 dneh neto (četrti dan sta počivala zaradi prehoda vremenske fronte). Radovan Skubic - Hilarij je zmogel pot SPP v 11 dneh in pol oz. v 10 dneh in pol; prvič leta 1995, nato še leta 1997. Milan Županec, ki se je podal na lov za rekordom leta 2002, je prav tako kot Hilarij imel precej slabega vremena, njegov čas pa je bil 13 dni. Toliko pa je potreboval Uroš Feldin leta 2009. Edina ženska, ki je do sedaj pretekla SPP, je bila pokojna ultramaratonka in gorska tekačica Ruth Podgornik Reš - pretekla jo je leta 2010 v 13 dneh. Bojan Jevševar je v Planinskem vestniku (avgust 2008) zapisal ločnico med preteči - prehoditi SPP: če jo zmoreš v manj kot 14 dneh, si jo pretekel, če v več kot 14 dneh, pa si jo prehodil. Ta misel je tudi spodbudila Feldina, da jo je pretekel. Zagotovo je Klemnov rekord - 8 dni, 14 ur in 45 minut - več kot odličen - sedaj pa ga bo Marjan poskušal preseči in v Ankaran priteči hitreje kot Klemen.
Vsi, ki se podajajo na SPP, pa morajo biti ne samo odlični gorski tekači, ampak tudi hribovci, znati se morajo gibati v gorskem svetu, na zahtevnih in zelo zahtevnih zavarovanih planinskih poteh itd. Že mala napaka je lahko na taki poti usodna.
POGOVOR PRED ODHODOM:
Marjan o pripravah: »Na projekt sem se začel pripravljati že v začetku leta, ko sem s prijatelji za trening pretekel celotno traso SPP. Kar nekajkrat smo se zaradi pomanjkljivih oznak pošteno izgubili. Z izgubljanjem sedaj ne bo več problemov, saj sem vse poti shranil v Garmin kot trek. Priprave so zaključene uspešno in 15. avgusta ob 6. uri zjutraj v Mariboru pričnem s tekom.«
Kakšen pa je načrt tvojega tega po SPP?
Prvi dan – 15. avgusta ob 6. uri zjutraj - me čaka prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca. Nato SPP zavije na Smrekovca in Raduhe ter se strmo spusti v Robanov kot. Vendar lepot gora ne bom videl, ker bom tod hodil predvidoma ponoči.
Drugo jutro me za zajtrk čaka vzpon na Ojstrico in prečenje Grintovcev. Sledijo domači hribi: Storžič, Kriška gora, Dobrča, Begunjščica in Stol. Ko bom na Stolu, bom že videl Triglav, najvišjo točko poti. Do tja pa me čaka še cel dan teka prek zahodnega dela Karavank. Če bo lepo vreme, bom in če bom slučajno tod hodil podnevi, bom z vrha Triglava že lahko videl cilj - morje. Triglavu sledi tehnično najzahtevnejši del poti prek Kriških podov, Razorja, Prisojnika in Jalovca. Ko bo vse to za mano, me čaka le še en dvatisočak - primorski velikan Krn. Sledi prečenje Spodnjih Bohinjskih gora, ki so skorajda moj drugi dom. Za tem pa pot postane tehnično manj zahtevna, a razdalje postanejo večje. Bolnica Franja, Ermanovec, Bevkov vrh, Sivka, Idrija, Vojsko , Mali Golak , Čaven , Sinji vrh, Col so točke Slovenske planinske poti , ki jih bom obiskal tega dne. Od tu sledi še prečenje dveh Kraških planot Javornika in Nanosa. Za tem pa me do cilja čakata le še dva tisočaka - Vremščica in Slavnik.
Marjan, kako da si se odločil narediti rekord Slovenske planinske poti s 69 žigi in ne s 75, kot jih ima SPP od lani?
Ker želim izboljšali rekordni dosežek Klemna Trilerja, sem vzel enako knjižico/dnevnik s Slovenske planinske poti, kot jo je delal Klemen - tisto, ki je imela 69 kontrolnih točk.
SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH in zanimivi podatki o njej:
Odprta 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Pobudnik in idejni snovalec: Ivan Šumljak.
Število točk: danes 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk).
Dolžina poti: dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km, skupno vzpona: 45,2 km, skupno spusta: 45,5 km.
Ko planinci danes prehodijo Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana:
- obiščejo 75 kontrolnih točk,
- se okrepčajo v 58 planinskih kočah,
- se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov,
- obiščejo 5 slovenskih mest in
- 2 muzeja -> Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Bolnico Franja.
- Ena izmed točk na poti, Škocjanske jame, pa sodi v Unescovo kulturno dediščino.
- jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1.
V Planinski založbi PZS o SPP:
- Dnevnik s Slovenske planinske poti
- Vodnik Slovenska planinska pot
Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).
Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljenih prav toliko značk.
Število udeležencev/planincev v zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.
