Nova smer Svetloba pred modrostjo...

Nova smer Svetloba pred modrostjo Kennedyja, Novaka, Pellissierja in Prezlja v vzhodni steni Cerro Kishtwarja.

Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je oktobra kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja (6173 m), markantnega vrha v indijskem Kašmirju, ki je zaradi svoje podobnosti dobil ime po bolj znanem Cerro Torreju v Patagoniji. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, je nov vrhunski alpinistični dosežek v Himalaji.

Lanski prvenstveni vzpon Aleša Česna, Luke Lindiča in Marka Prezlja v severni steni Hagshuja ni prinesel le zlatega cepina, najvišjega mednarodnega alpinističnega odličja, ampak tudi idejo za nov vzpon – na Cerro Kishtwar, ki je ime dobil zaradi ošiljene oblike, spominjajoče na patagonske vrhove. Na mednarodni alpinistični odpravi Kishtwar 2015, ki je potekala od 9. septembra do 16. oktobra 2015 in jo je podprla tudi Planinska zveza Slovenije, so moči in izkušnje združili vrhunski alpinisti iz Slovenije, ZDA in Francije: alpinista mlajše generacije Urban Novak in Hayden Kennedy ter izkušenejša Marko Prezelj in Manu Pellissier. V sprecej spremenljivem vremenu in zahtevnih razmerah so v alpskem slogu preplezali dve novi smeri – izjemno zahtevno Light before wisdom/Svetloba pred modrostjo v vzhodni steni Cerro Kishtwarja (6173 m) in zahtevno po južnem grebenu na Chomochior (6278 m).

Oba vrhova ležita v vzhodnem Kishtwarju na območju indijskega Kašmirja v Himalaji, ki je bil za tujce ponovno odprt šele pred nekaj leti. Pred uradnim zaprtjem so si območje "lastili" Britanci, vpleteni v vse poskuse in nazadnje tudi v prvi uspešen vzpon na Cerro Kishtwar, kar je leta 1993 uspelo Micku Fowlerju in Stephenu Sustadu. Leta 2011 so novo smer v severozahodni steni preplezali Švicarja Denis Burdet in Stephan Siegrist, Avstrijec David Lama in Američan Robert Frost. S severozahodne strani tako na vrh vodita dve smeri, medtem ko z vzhoda Cerro Kishtwar pred prihodom slovensko-ameriško-francoske naveze še ni doživel poskusa vzpona. »Severovzhodna in vzhodna stena na videz ponujata možnost zahtevnega kombiniranega plezanja tudi v manj ugodnih razmerah. Alpinistični druščini sem pokazal fotografijo goratega območja z markantno piramidno goro in pripomnil, da je to območje vredno ponovnega obiska. Urbanu je bila ideja všeč in je prišel do mene s pobudo, da bi šla tja skupaj plezat. Glavni cilj je bil očiten, ekipo pa sva omejila na največ štiri ljudi. Urban je povabil Haydna, jaz Manuja. Urban se je odločno lotil birokratskih opravil in organizacije, ostali smo mu pomagali,« je izbiro alpinističnega cilja in snovanje odprave opisal Prezelj.

Po izmenjujočem močnem dežju in snegu, ki sta zaznamovala začetek odprave, so med 27. in 29. septembrom Novak, Prezelj in Kennedy odpravili aklimatizacijski vzpon na Chomochior, ki je pomenil drugi pristop na vrh in novo 1400-metrsko zahtevno smer po južnem grebenu, zanje pa predvsem pomembno psihološko pripravo za glavni cilj odprave.

Petega oktobra je četverica alpinistov vstopila v sveže posneženo vzhodno steno Cerro Kishtwarja. Zahteven teren in zaradi sneženja otežene razmere jim niso dovoljevale hitrega napredovanja. Po celodnevnem plezanju in prvem bivakiranju na ozki polici jih je čakal najbolj negotov del smeri in nadaljevanje s plezanjem strmega in od sonca razjedenega, razmehčanega ledu. V razvejanem sistemu zajed, kjer sta se prepletala ledno plezanje in kombiniran teren, jih je ujela druga noč, a se je v iskanju primernega mesta za bivak plezanje zavleklo do dveh zjutraj. Široka poč in kamin s strmim ledom sta jih tretji dan vzpona pripeljala do enega ključnih delov, zahtevnih plošč, prekritih s svežim in nepredelanim snegom. Mokast sneg v nadaljevanju je poskrbel, da se je plezanje znova raztegnilo pozno v noč. Izstopni kamin se je končal na zadnjem sidrišču v skali pod opastjo, dvajset metrov pod vrhom, ki so ga dosegli 8. oktobra 2015 in na njem preživeli četrto noč ter se zbudili z razgledom za bogove, ki so ga občudovali z najmarkantnejše gore. Sestopili so po južnem pobočju do škrbine, v katero se izteče vzhodni ozebnik, po katerem so s spusti po vrvi dosegli vznožje stene.

Kot je v poročilu odprave Kishtwar 2015 poudaril vodja Novak, je med vzponom v trenutkih dvomov in oklevanja Prezelj pokazal, zakaj je v alpinizmu to, kar je. »Brez prejšnjih vzponov še pomislil ne bi na ta vzpon. Vsekakor dolgoletne izkušnje pomagajo, ko pritisk dvomov postane nadležen. Z leti se zaupanje v svoje sposobnosti izčisti,« je dejal Marko Prezelj, alpinist s številnimi opaznimi vzponi v domačih in tujih gorah, tudi prejemnik treh zlatih cepinov.

»Prvinsko okolje, spremenljivo vreme, zahtevne razmere in pestre osebnostne lastnosti članov odprave so bili prava zmes za intenzivno doživeto izkušnjo. Izmed vseh naštetih faktorjev bi izpostavil prav naše osebnosti, ki so se kljub različni starosti, življenskim navadam in okolju, kjer živimo, odlično dopolnjevale. Prav zaradi pozitivnega vzdušja med bivanjem in plezanjem v indijskih hribih so bili trenutki negotovosti in neudobja zgolj izzivi, ki smo jih z veseljem, radovednostjo, prijateljstvom in tovarištvom uspešno presegli,« je odpravo zaokrožil vodja Urban Novak, ki ima kljub mladosti za sabo že več uspešnih alpinističnih odprav.

Izkušeni alpinisti so prvenstveno, 1200 metrov dolgo smer v vzhodni steni Cerro Kishtwarja, ki so jo poimenovali Light before wisdom/Svetloba pred modrostjo, ocenili z ED+ (extrêmement difficile supérieur = izjemno zahtevno), s povišano najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice.

»Odprava je bila zasnovana na trenutno moderen način: majhna skupina – dve navezi, alpski način plezanja, aklimatizacija na primernih sosednjih vrhovih, ki omogočajo še sprotne oglede glavnega cilja, in seveda pametno izbran cilj, ki je dovolj atraktiven in zahteven za visoko raven članov odprave. Tudi izvedba je bila na vrhunski ravni. Glede na poročilo je bila predvsem odločilna izkušenost Marka Prezlja, ki ima s takimi odpravami verjetno največ izkušenj v svetovnem merilu. Prave odločitve v pravem trenutku, takrat ko se v moštvo prikradejo prvi dvomi o pravilnosti odločitev, in seveda visoka tehnična raven plezanja, ki lahko voz tik pod vrhom strmine, ko začne izgubljati moč in hitrost in bi lahko spremenil smer gibanja, potegne še tistih nekaj metrov naprej do vrha. Vzpon je odličen, enako celotna izvedba odprave, in bo zagotovo odmeval v mednarodni alpinistični javnosti. Upam, da navajenost slovenskega "občinstva" na take vzpone temu doma ne bo zmanjševala vrednosti,« je vzpon ocenil vrhunski alpinist Andrej Štremfelj.