Odličen obisk planinskih koč

Odličen obisk planinskih koč že pred vrhuncem planinske sezone.
Prva polovica poletne planinske sezone 2017 v planinskih kočah je med boljšimi v zadnjih desetih letih, oskrbniki opažajo višji obisk in porast prometa, k čemur pripomoreta tudi vroče in jasno vreme ter visok poletni obisk tujcev, kaže ocena Gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije (PZS). Za kakovostno množičnost se trudijo planinska zveza in društva, tako z usposabljanjem oskrbnikov in podeljevanjem certifikatov okolju in družinam prijazna planinska koča kot tudi s široko razvejano promocijo.

V Sloveniji je 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so najbolj obiskane ravno v poletnih mesecih. "Prva polovica planinske sezone, do konca julija, je v planinskih kočah med boljšimi v zadnjih desetih letih. Do zdaj po oceni planinskih društev sicer ni na ravni rekordne iz leta 2011, je pa primerljiva s preostalimi uspešnimi sezonami v zadnjih desetih letih. Glede na povprečje zadnjih petih let planinske koče beležijo približno deset odstotkov višji obisk in podobno več nočitev. Vsaj tolikšen ali še večji je porast finančnega prometa, kar pomeni, da so ljudje v kočah spet začeli nekoliko več trošiti, kar je delno povezano tudi z vse večjim deležem tujcev, ki so praviloma večji potrošniki kot domači gostje. V preteklem desetletju je delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah, predstavljal tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih se približuje 40 odstotkom," dosedanjo oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč na osnovi rezultatov vprašalnika predstavi Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije.

K uspešnosti prve polovice sezone je največ prispevalo obisku gora naklonjeno vreme, tako zaradi veliko sončnih dni kot tudi visokih temperatur, ki motivirajo planince in turiste, da se podajo višje na hladnejša območja. Vreme zelo pomembno vpliva tudi na splošno turistično sezono, ki je do zdaj v Sloveniji med rekordnimi, še posebej se z rekordnim obiskom pohvalijo gorska turistična središča, posledično pa zelo dobro sezono beležijo planinske koče v osrednjem delu Julijskih Alp. Poleg zunanjih dejavnikov se za boljši obisk trudijo tako PZS kot planinska društva. "V zadnjih treh letih skupaj izvajamo promocijo planinskih koč tako na turističnih sejmih v Sloveniji in tujini kot s promocijskimi materiali in različnimi načini spletne promocije. Planinska zveza se prav tako trudi izboljšati kakovost storitev v planinskih kočah. To ni razumljeno kot izboljšanje udobja v kočah, čeprav se z rednimi obnovami v okviru finančnih možnosti tudi to izboljšuje, ampak predvsem kot izboljšanje počutja v planinskih kočah. Ustvarjati želimo vzdušje domačnosti, čistega in prijetnega okolja, z okusno in domačo hrano in predvsem prijazno besedo osebja, ki zna obiskovalcem tudi svetovati o primernosti poti in ciljev v okolici koč. K izboljšanju stanja v planinskih kočah sta v zadnjih letih pomembno prispevala tudi certifikata, ki ju podeljuje PZS, in sicer okolju in družinam prijazna planinska koča," Prašnikar predstavi prizadevanja za kakovostno množičnost.

Vroče poletje ne le razveseljuje, ampak s sušo ponekod oskrbnikom povzroča sive lase. "Obiskovalce visokogorskih planinskih koč opozarjamo, da lahko v nekaterih kočah prihaja do pomanjkanja vode, in jih prosimo za strpnost. Zaradi zelo mile zime z malo snega in manjše količine padavin je manj vode na izvirih oz. v rezervoarjih, posledično je zmanjšan pretok v kočah, v skrajnih primerih celo ni na voljo vode za umivanje. Hkrati pozivamo obiskovalce, da si pravočasno uredijo rezervacijo za spanje v planinskih kočah, saj so na vrhuncu poletne sezone številne koče v visokogorju polno zasedene. Tisti, ki rezervirajo prenočišče v planinski koči, naj v primeru morebitnih sprememb čim prej obvestijo osebje koče o odpovedi rezervacije," še opozori Prašnikar.

Z odličnim začetkom planinske sezone se lahko pohvalijo na Gomiščkovem zavetišču na Krnu (2182 m, PD Nova Gorica). "Že tretjo sezono sva oskrbnika na Gomiščkovem zavetišču in iz leta v leto naju razveseljuje večji obisk. Med tednom večinoma prihajajo tujci, konec tedna Slovenci. Če je bilo predlani 70 odstotkov Slovencev in 30 odstotkov tujcev, jih je bilo lani pol-pol, letos pa do zdaj prednjačijo tuji obiskovalci, veliko je Nemcev, Angležev, Američanov, Čehov, ti so dosti bolje opremljeni, kot so bili včasih, zadnji dve leti prihaja tudi ogromno belgijskih skavtov. Slovencev več pričakujeva avgusta, saj še vedno kar drži, da gredo julija na morje, avgusta pa v gore," pove Nives Brauner, ob Dejanu Selu boljša polovica štajerskega oskrbniškega para, ki v Julijskih Alpah piše zgodbo o uspehu. Mlada oskrbnika opažata vse več mlajših obiskovalcev, nekaj je tistih, ki zaradi imidža sproti delijo svoje utrinke na družabnih omrežjih, veliko pa tudi takšnih, ki - nekateri sami, drugi še v družbi staršev - iščejo pristen stik z naravo. Mariborčana se vsekakor znata približati različnim generacijam obiskovalcev, ki jih s krasnimi fotografijami, videi in sporočili nagovarjata tudi prek facebook strani Gomiščkovo zavetišče na Krnu, ki sta jo ustvarila predvsem z namenom, da bi lahko nekoč pogosti obiskovalci, ki ne morejo več prihajati, podoživljali utrinke s Krna, primorskega očaka. "Uživava v svojem delu. Sva prijazna, kot oskrbnik mora biti - navsezadnje sami takšni ljudje prihajajo v gore, tako da sva le kot ogledalo in vračava, kar nama planinci prinesejo. Daleč naokrog vsi hvalijo najin domači kruh, sicer pa smo zavetišče, zato je v navadi skromnost, a vsak odhaja z velikim nasmeškom in polnim želodcem, če le ni izbirčen," še doda Braunerjeva.

Prav tako poti vse več planincev vodijo na Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu (1793 m, PD Kamnik), kjer so zaradi adaptacije letos odprli kočo šele 17. junija, a Tomaž Bolcar, oskrbnik že šesto sezono, ocenjuje, da je "v dobrem mesecu in pol najboljši obisk do zdaj, celo boljši kot lani, ko je bil rekorden. Presenečeni smo, saj je vrhunec sezone običajno avgusta, a se je julij dobro obrnil. Nočitev je približno enako kot lani, a je letos več dnevnih gostov, skupin je manj, vedno več je posamičnih gostov. Od tujcev prevladujejo Hrvati, kar nekaj je Srbov, dosti Nizozemcev, Avstrijcev, nekaj obiskovalcev iz Bolgarije, Češke, Poljske, Madžarske, Anglije ..." Priljubljena koča v Kamniško-Savinjskih Alpah letos praznuje 120 let, zato so ji privoščili temeljito obnovo; ima nove sanitarije, jeseni jo čaka obnova kuhinje in drugih prostorov, obnovljena je električna napeljava, zaščitena pred udarom strele, in urejena internetna povezava. Okolju prijazna planinska koča elektriko pridobiva na fotovoltaiko in vetrno energijo, da bo manjša poraba, so uredili LED-razsvetljavo. Zaradi adaptacije, večje porabe in suše imajo letos veliko težav z vodo, in čeprav imajo nove vodne zalogajnike, je deževnica pošla in so morali v začetku tedna vodo z žičnico pripeljati iz doline. Oskrbnik se trudi za promocijo z dobro ponudbo, prijaznim odnosom do gostov, korektnimi informacijami za planince, pa tudi prek spletnih kanalov in družabnih omrežij, predvsem na facebook strani Tomaž Bolcar (Cojzova Koča) je najti aktualne informacije in mamljive fotografije. V koči pa tudi dobrote, od hišne specialitete kokrskega lonca, nekakšnega zelenjavno-mesnega raguja, in kamniškega govejega lonca do ajdove juhe in klasičnih jedi na žlico, med sladicami kraljuje jabolčni zavitek ter občasno sadni cmoki in skutni štruklji. Bolcar se je letos že drugič udeležil seminarja za oskrbnike, ki ga organizira Gospodarska komisija PZS. "Vsako usposabljanje ti prinese širino - na ponudbo in gostinstvo pogledaš z drugega zornega kota ali pa ti prinese potrditev, da delamo v pravi smeri," poudari oskrbnik, ki je sveže pridobljeno znanje že vpeljal v ponudbo: "Naučili so nas, kako peljati zgodbo - in mi razvijamo zgodbo o rožah. Na Kokrskem sedlu so doma izredno redke in pomembne gorske cvetlice. Koča je poimenovana po bratih Zois, Žigi in Karlu, ki je bil botanik. Zoisova zvončica je ena najpomembnejših avtohtonih rastlin, ki si jo lahko planinci tukaj poleti ogledajo v živo, sicer pa na fotografijah ali projekcijah, spomladi pa je nedaleč od koče največje rastišče kranjske lilije. Nadaljujemo Zoisovo izročilo in obiskovalce gora spodbujamo k spoštljivemu odnosu do gorskega cvetja. Želimo se povezati tudi s somišljeniki na drugih kočah s podobnim cvetličnim bogastvom in narediti skupno tematsko planinsko pot."

Na Koroškem kompas številnih planincev in gorskih kolesarjev pokaže proti Domu na Peci (1665 m, PD Mežica). "Prejšnjo sezono sem bil oskrbnik na Domu Valentina Staniča pod Triglavom, zdaj sva prvo leto pod Peco. Sem večinoma prihajajo Slovenci, ker je Peca primerna za enodnevni izlet, zato je nočitev bolj malo, dnevnih obiskovalcev pa je dosti. Največ jih pride konec tedna, v teh vročih dneh se domačini prihajajo sem prezračit. Med počitnicami je Dom na Peci tudi priljubljeni cilj babic in dedkov z vnuki, za katere dobro poskrbimo, saj smo družinam, pa tudi okolju prijazna koča," razloži Branko Kremser z osemletnimi oskrbniškimi izkušnjami: "Stavimo na kakovost hrane, čistočo koče in prijazen odnos do gostov." Kuhalnico vrti Hilda Ladinek, na meniju so dobrote tako za mesojedce kot vegetarijance, od bograča, golaža in gobove juhe do palačink, cesarskega praženca in kločevih nudlnov, tradicionalne koroške sladice. Kuhinjo so popolnoma obnovili lani, čisto sveža pridobitev pa so nove vzmetnice v sobah v prvem nadstropju, prav tako so sobe sveže prebeljene. Dom na Peci je tudi kontrolna točka Slovenske turnokolesarske poti, veliko - tako slovenskih kot avstrijskih - gorskih kolesarjev pa jo obišče med spustom s Pece po progi nad Pliberkom. Marsikaterega obiskovalca pokliče K 24, 80-kilometrska pot z vzponi na pet najvišjih koroških vrhov - Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco, ki jo navzdržljivešji premagajo v manj kot 24 urah. Sicer pa je od koče do Kordeževe glave (2125 m), najvišjega vrha Pece, uro in pol do dve uri hoje, votlina kralja Matjaža pa je le streljaj stran.

"Obisk Koče na Kopitniku je letos podoben kot prejšnje sezone. K nam navadno prihajajo prehodni pohodniki, ki pri nas kaj spijejo ali pojedo, nato pa se vračajo domov ali nadaljujejo proti koči v Gorah, na Kal, Mrzlico, Šmohor, lahko tudi na Lisco ali Kum. Obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije, največ je domačinov, ki nas obiskujejo redno. Letos so tu že prenočevali planinci iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, dosti prihajajo tudi obiskovalci Rimskih term, tako Slovenci kot tujci," oceni predsednik PD Rimske Toplice Jure Potokar. Kočo na Kopitniku (865 m, PD Rimske Toplice) oskrbujejo planinci sami, ki kolobarijo z dežurstvi, zato je odprta samo ob koncih tedna in med prazniki. "Ker smo družinam prijazna planinska koča, pride na Kopitnik veliko družin z otroki, ki se kratkočasijo na igralih. Organiziramo različne prireditve, ravno prejšnjo soboto smo imeli že 27. tradicionalno Popoldne ob citrah na Kopitniku, živahno je za prvi maj, tudi Zlatorogova transverzala ponosa je gostovala pri nas. Zanimivi smo za zaključene družbe, ki se jim časovno prilagodimo, prihajajo tudi iz društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v osebnem razvoju," doda Potokar. Marljivi planinci so v zadnjih letih obnovili celotno kočo, od strehe, električne in vodne napeljave do kanalizacije in okolice koče, Občina Hrastnik jim je priskrbela avtomatski defibrilator, načrtujejo še sanitarije za invalide. Tudi v Posavskem hribovju stavijo na kulinariko, tradicionalno so se zjutraj dobro prijela jajca na oko, planinci pa lahko na Kopitniku računajo tudi na kakšno enolončnico in jabolčni zavitek.

Na vrhuncu poletne planinske sezone, ki traja od sredine julija do sredine septembra, Planinska zveza Slovenije poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.