Posledice globalnega segrevanja v Alpah

Zürich - Alpski ledeniki so vročega poletja 2003 izgubili deset odstotkov prostornine, zatrjujejo raziskovalci z züriške univerze, do danes se je ohranilo le med polovico in tretjino volumna iz petdesetih let 19. stoletja. Nadaljnje otopljevanje ozračja za tri stopinje Celzija bi lahko povzročilo, da do konca stoletja izgine 80 odstotkov ledeniškega ledu. To bi utegnilo ogroziti življenje in turizem v tej evropski gorski verigi. Dvigovanje temperatur je vsaj del vzroka, zakaj pet milijonov ton skalovja počasi polzi z enega najbolj poznanih švicarskih vršacev, okoli 4.000 metrov visokega Eigerja, katerega neslavna severna stena je zahtevala življenje mnogih, ki so jo želeli premagati. Prav ta predstava narave pod Eiger privablja tudi vse več obiskovalcev. Hansrüdi Burgener, ki ima gorsko kočo nasproti polzeče skale, na dan sprejme tudi po 800 obiskovalcev, to je dvakrat več kot običajno. Vsi upajo, da bodo lahko priča sesutju pečine. Tega še ne bo tako hitro konec, čeprav je vsakih nekaj minut slišati glasno pokanje, spremlja ga tudi oblak prahu. Skalnata gmota se je sprva premikala po meter na dan, zdaj se je njena hitrost upočasnila. Nihče še ne more predvideti, kdaj bo zdrsnila s pobočja.
Gromeča predstava narave opozarja, da je tudi Alpe močno prizadelo globalno segrevanje Zemlje in da opozorila strokovnjakov, da taljenje večnega ledu in vanj zmrznjene zemlje, ki držita skupaj gore, niso izvita iz trte. V prihodnosti bodo vsi ti dejavniki v gorskem svetu pustili še večje posledice, tudi veliko občasno groznih nesreč med hribolazci strokovnjaki pripisujejo vse nestabilnejšim razmeram v višjim legah in na gorskih grebenih. Kot pojasnjuje geolog Hans Rudolf Keusen, ki je bil s podjetjem Geotest vpoklican, da spremlja polzenje Eigerja, je pri dajanju ocen previdnejši in poudarja, da Alpe ne bodo razpadale tako hitro. Velike skale so se krušile v Alpah, še preden se je ozračje Zemlje začelo segrevati. Že leta 1806 je velika gmota v bližini gore Rigi, kar za 20-krat večja od omenjene na Eigerju, pod sabo pokopala 457 ljudi, z zemljevida izbrisala vas Goldau in se v zgodovino vpisala kot ena največjih naravnih katastrof v Švici. Kakor poudarja Keusen, se v Švici v povprečju na med vsakih 20 do 50 let odtrga skala, večja od milijon kubičnih metrov.

vir: E-DELO   www.delo.si