S skupnimi močmi za varnejše poletje v gorah

Z Dnem slovenskih planinskih doživetij, ki 17. junija s celodnevnim planinskim dogajanjem vabi na Dom pod Storžičem odrasle, mlade in najmlajše planince ter turne kolesarje, se uradno začenja poletna planinska sezona, ki traja do sredine septembra in v gore privabi največ planincev. Za varnejši obisk gora so moči združile Planinska zveza Slovenije (PZS), Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Policija in Slovenska vojska, ki so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavile trenutne razmere v gorah in napotke za obisk gora, informacije o odprtosti planinskih koč in helikopterskem reševanju v gorah, strip o gorski medicini in inovativen projekt v iskalno-reševalnih intervencijah.

Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh generacij. Dan slovenskih planinskih doživetij 2017 v soboto, 17. junija 2017, na Domu pod Storžičem skupaj s partnerji pripravljajo PZS, Planinsko društvo Tržič in Občina Tržič, medijski partner je Val 202. "Planinci bodo lahko za pot do Doma pod Storžičem izbirali med več vodenimi planinskimi in turnokolesarskimi izleti, medtem ko doživetja za mlade in odrasle planince obsegajo plezanje na plezalni steni v družbi nekdanjega državnega prvaka Jureta Bečana, ustvarjalne delavnice, geolov na zaklad, različne zabavne športne izzive in spoznavanje zaščitenih gorskih rastlin, teh tudi na naravoslovnem pohodu. Svoje delo bodo predstavili gorski reševalci, ustaviti se velja tudi v Tržiču in si ga ogledati,” je napovedal generalni sekretar PZS Matej Planko.

V soboto obeležujejo svoj dan tudi gorski reševalci. Vsakoletno tradicionalno srečanje gorskih reševalcev bo 17. junija pri učnem centru GRZS na Virnikovi planini. "Dogodek bodo popestrili tekmovanje iz prve pomoči med ekipami gorskih reševalcev in simulacije različnih nesreč, ki se lahko pripetijo v gorah. Sledila bo podelitev diplom novopečenim gorskim reševalcem in reševalkam, ki so v letu 2017 končali dolgotrajno in zahtevno usposabljanje za gorske reševalce. Srečanje se bo nadaljevalo v sproščenem vzdušju, izmenjavi mnenj in ob različnih zgodbah iz sveta gorskega reševanja," je dejal predsednik GRZS Igor Potočnik.

Sredina junija pomeni začetek poletne planinske sezone, ko obiskovalce gora odprtih vrat pričakujejo tudi višje ležeče planinske koče. "Od 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že danes odprtih 161, preostalih 20 koč bo večina odprtih prihajajoči konec tedna, 17. in 18. junija, oziroma do konca junija," je s trenutno odprtostjo planinskih koč novinarje seznanil načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič. Zaprt ostaja Dom Petra Skalarja na Kaninu in bo pripravljen za naslednjo sezono. Ažurno osvežene podatke o odprtosti planinskih koč lahko planinci preverijo na spletni strani PZS na naslovu www.pzs.si/koce.php. Rabič je priporočil, naj si planinci za spanje v planinski koči predhodno uredijo rezervacijo prenočišča, in ob tem opozoril, naj planinci z rezervacijo, ki ne bodo prišli prespat v kočo, o tem pravočasno obvestijo osebje. Planinska zveza priporoča, da obiskovalci za prenočevanje v planinskih kočah uporabljajo posteljnino, ki jo prinesejo s seboj. Rabič je še omenil, da je PZS v sodelovanju z Višjo šolo za gostinstvo in turizem Bled letos drugič zapored izvedla seminar za oskrbnike in ostalo osebje v planinskih kočah, s čimer želi želi povečati kakovost ponudbe v kočah in zadovoljstvo pri obiskovalcih. V letu 2017 PZS izvaja projekt Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin, ki ga sofinancira Ekosklad, Slovenski okoljski sklad. Ena od aktivnosti bo dan odprtih vrat 15. julija in 16. septembra 2017 v Domu na Menini planini, Domžalskem domu na Mali planini in Koči na Planini pri Jezeru, kjer si bodo obiskovalci lahko od blizu ogledali in se informirali o okoljskih naložbah. Konec tedna se začenja tudi tradicionalna poletna akcija Naj planinska koča 2017, že tretje leto v sodelovanju PZS in Siol.net.

Planinska sezona je v polnem razmahu. V gorah je iz dneva v dan več obiskovalcev in v letošnjem letu statistika gorskega reševanja beleži 154 intervencij, kar je 54 več kot lani 10. junija. Med njimi tudi 7 mrtvih oseb (10. 6. 2016 jih je bilo 12). Na prvem mestu med vzroki nesreč je še vedno zdrs, in sicer kar v 42 primerih, v 22 primerih je bilo za nesrečo krivo nepoznavanje terena, v 25 telesna in duševna nepripravljenost, dvema nesrečama je botroval alkohol.

"Na določenih delih planinskih poti je še vedno lahko zbit in pomrznjen sneg in za prečenje takšnega mesta so potrebne izkušnje in primerna oprema (cepin in dereze), sicer je bolje, da obrnemo in ne poskušamo na vsak način prečiti mesta, tudi če gre samo za nekaj metrov, sploh na strmem in izpostavljenem terenu. Svetujemo tudi uporabo čelade, sploh kjer planinske poti potekajo pod stenami in je večja možnost padajočega kamenja ali na sestopih po meliščih in izpostavljenih planinskih poteh, kjer lahko hitro pride do manjših zdrsov ali padcev in je glava izpostavljena trkom ob trdo in skalno podlago," je opozoril strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, ki obiskovalcem gora polaga na srce, naj ne pozabijo na obvezno opremo. V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih.

"V gore se je treba odpraviti dovolj zgodaj, ko še ni prevroče, vedeti pa je treba, da so v poletnem času dokaj pogoste popoldanske nevihte, ki jih spremljajo strele in pred katerimi smo varni samo v planinski koči oz. bivaku - ti so namenjeni zasilnemu izhodu in ne množičnemu visokogorskemu turizmu, ki mu služijo planinske koče," je še izpostavil Šerkezi, prav tako pa opozoril, da moramo pri obisku gora z otroki turo prilagoditi njim in njihovi starosti ter poleti poskrbeti za primerno hidracijo s pitjem zadostne količine tekočine, ki ni alkohol. Pomembno je tudi, da se v gore odpravljamo zdravi, saj je bilo lani kar nekaj nesreč posameznikov s kroničnimi boleznimi: "Najpogostejši je srčni infarkt, sledijo težave zaradi sladkorne bolezni ali burni odzivi telesa na napor po kemoterapiji in določenih bolezenskih stanjih, ko se posameznik ni pozdravil do konca ali pa so bili simptomi bolezni zakriti. Takšno bolezensko stanje v gorskem svetu lahko dokaj hitro privede do resnih težav in se konča s smrtjo." Prav tako je pomembno urejeno zavarovanje: "V začetku letošnjega leta smo prejeli nekaj klicev posameznikov, ki so jih reševali v tujih gorah in niso imeli urejenega zavarovanja za reševanje v tujih gorah. Stroški reševanja so bili med štiri in sedem tisoč evri in so jih morali kriti sami. Še enkrat prosimo obiskovalce gora, da pravočasno poskrbijo za ustrezno zavarovanje za reševanje v tujih gorah in zavarovanje za planinsko dejavnost. V Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam, medtem ko mora v tujini za to poskrbeti vsak sam. Članstvo v planinski organizaciji že vključuje zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine."

Korak k varnosti je tudi pravkar izdani strip o gorski medicini. "Na pobudo gorskega zdravnika in gorskega reševalca letalca Jurija Gorjanca je pod okriljem Odbora za usposabljanje in preventivo PZS izšel brezplačen strip Gorska medicina za vsakogar, ki s pomočjo gorskega zdravnika Janeza slikovito predstavi razumevanje bolezni, povezanih z gorami in mrazom, poznavanje tveganj, priprave in vadbo, da bodo gore ostale kraj užitka, srečanja in osebne rasti, ne pa kraj nesreče in poškodb,” je poudaril generalni sekretar PZS Matej Planko. Strip evropske mreže gorske medicine, ki ga je mogoče dobiti na sedežu PZS, je nastal v okviru projekta Résamont 2, ki je med letoma 2011 in 2013 potekal v sodelovanju med alpskimi pokrajinami Italije in Francije v programu Alcotra.

Gorsko okolje je posebno in vsaka nesreča, ki se zgodi posamezniku, predstavlja veliko tveganje tako zanj kot tudi za reševalce, ki jim bo odslej pomagal sarOS (Search and Rescue operating System), edinstven program v Evropi, ki je plod razvoja slovenskih strokovnjakov na področju iskalno-reševalnih intervencij. "SarOS je aplikacija s celotno kartografsko, komunikacijsko in logistično podporo, ki omogoča, da imajo gorski reševalci brez uporabe interneta in s samo nekaj kliki na svojih napravah popoln pregled območja, na katerem naj bi se nahajal ponesrečenec. Do zdaj smo uporabljali vse to z več posameznimi programi, odslej je vse združeno in preprosto za uporabo," je inovativni projekt Gorske reševalne zveze Slovenije predstavil vodja Matjaž Šerkezi in dodal: "V GRZS smo za namen iskalno-reševalnih intervencij pripravili nov specialni program usposabljanja, ki se ga je maja udeležilo 24 gorskih reševalcev in 8 policistov. Z razvojem in implementacijo sarOS v sistem gorskega reševanja bomo dosegli učinkovitejše lociranje ponesrečenca ter s tem hitrejši prihod do njega in možnost transporta v profesionalno medicinsko oskrbo."

Robert Kralj, pomočnik poveljnika PPE za gorsko enoto Policije in pomočnik vodje LPE, je spregovoril o dežurstvu za helikoptersko reševanje v gorah 2017. "Dežurstvo se je začelo 2. junija in se bo končalo 1. oktobra, skupaj bo trajalo 91 dni. Junija in septembra poteka od petka do nedelje, medtem ko v najbolj obremenjenih mesecih julij in avgust vse dni v tednu. Z dežurstvom dosežemo zelo hitre odzivne čase, saj v hujših primerih vedno odločajo minute, hkrati pa je način delovanja, ko ni potrebno pobiranje reševalcev in zdravnikov po terenu, tudi cenejši," je povedal Kralj in še izpostavil: "V času dežurstva ekipe vsako leto opravijo okoli 140 reševanj, kar je več kot tretjina vseh intervencij v letu, največ se jih opravi ob sobotah in nedeljah. Vsako leto je več intervencij zaradi bolezenskih stanj in reševanja nepoškodovanih, ki zaidejo z označenih poti malo po svoje in ne najdejo varnega izhoda iz težav. Z njihovim reševanjem nastajajo stroški, ekipe pa niso na voljo za intervencije, ko je mogoče nekdo zaradi poškodbe ali bolezni resnično življensko ogrožen." Pri nesreči v gorah naj obiskovalci pokličejo na interventno številko 112 in sporočijo, za kakšno poškodbo gre, koliko je poškodovanih, čim bolj točen kraj ter vremenske razmere.

Statistiko helikopterskega reševanja 2016 in 2017 je predstavil stotnik Aljoša Kirbiš, pilot helikopterja bell 412: "Dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske, ki je s helikopterjem bell-412 na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v pripravljenosti, je v prvih dneh junija 3-krat sodelovala pri reševanju v gorah in poskrbela za 11 nujnih helikopterskih prevozov poškodovanih ali obolelih oseb. Skupaj je prepeljala 14 poškodovanih ali obolelih in pri tem naletela dobrih 14 ur. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje SV so letos v reševalnih akcijah posredovale 136-krat, od tega 36-krat v gorah, za primerjavo je helikopter v enakem obdobju lani v reševalnih akcijah posredoval 138-krat, od tega 19-krat v gorah."

Da bo spomin s planin živ in zabaven vse leto, v gorah in dolini, poleti in pozimi, ljubiteljem gora odslej krajša čas družabna igra Spomin s planin.