3.02.2014
V soboto je snežilo, meja sneženja se je dvignila nad 1500 m, v nedeljo pa se je spet spuščala. V soboto so bile padavine obilnejše le v zahodnih Julijcih in Karavankah ter v hribih Primorske, v nedeljo pa tudi drugod, a niso bile več tako obilne.
Na zahodu je skupno zapadlo od 40 do okoli 100 cm snega, drugod pa približno od 20 do 40 cm. Med sneženjem je zlasti v soboto v visokogorju pihal okrepljen južni veter, ki je delal zamete in gradil opasti. Že med sneženjem so se prožili plazovi. V nadmorskih višinah med okoli 1100 in 2000 m se je zaradi otoplitve sneg ojužil in hitreje sesedal, v noči na ponedeljek pa pomrznil.
Snežna odeja sega do nižin. Največ snega je nad 2000 m v zahodnih Julijskih Alpah, kjer ga je več kot 550 cm, drugod v Julijcih do okoli 400 cm, v zahodnih in osrednjih Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah pa tudi čez 230 cm. Na 1500 m ga je v Julijcih in zahodnih Karavankah do okoli 270 cm, drugod pa manj kot 100 cm. Sneg je rahel in mehak in se globoko predira, ponekod pa je prekrit s skorjo.
Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah 5. stopnje, v vzhodnem delu naših gora pa 3. stopnje.
Snežna odeja je splošno nestabilna. Pričakujemo spontano proženje številnih plazov nesprijetega snega s strmih in srednje strmih pobočij. Na vzhodu bo spontanega plazenja precej manj, je pa tam snežna odeja potencialno nestabilna in se lahko sproži ob manjši dodatni obremenitvi predvsem na strmejših pobočjih in na mestih z napihanim snegom. Tudi odjuga je dodatno labilizirala sneg.
Danes bo suho vreme, temperatura bo ostala povsod v gorah pod ničlo. Snežna odeja se bo počasi sesedala. Predvsem v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah se bodo še prožili plazovi. Nevarnost snežnih plazov se bo počasi nekoliko zmanjšala. V torek in v noči na sredo bo predvsem v zahodnem delu naših gora spet snežilo. Do srede zjutraj bo tam zapadlo okoli 10 cm snega, ki pa ne bo povečal tveganja pred snežnimi plazovi.
Naslednje poročilo o stanju snežne odeje bo izdano v sredo, 4.2.2014.
Splošna nevarnost plazov je 5. stopnje po evropski petstopenjski lestvici.
Vir: ARSO