Uspešen 6. dan Alpske konvencije

Uspešen 6. dan Alpske konvencije z bogatim programom
Osrednji namen dogodkov Dneva Alpske konvencije, ki so potekali od 29. do 31. maja 2015, je bil opozoriti na občutljivost Alp in izzive v alpskem prostoru, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na okolju prijazen način.
Dan Alpske konvencije pod sloganom Po alpskih dolinah s kolesom in peš – iz Mojstrane v Krmo, Vrata in Radovno!, ki so ga pripravili Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Občina Kranjska Gora, LTO Kranjska Gora, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije, Slovenski planinski muzej in Gornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, je potekal šestič in je primer vzornega sodelovanja različnih deležnikov na območju Alp z lokalnim okoljem.
Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij s predstavitvijo 5. poročila o stanju Alp na temo demografskih sprememb in s predstavitvijo možnosti izvedbe pilotnega projekta Planinske vasi v Sloveniji je bil v petek, 29. maja 2015, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan je poudarila, da skozi slogan Po alpskih dolinah s kolesom in peš krepimo partnerstva in prepoznavnost konvencije na lokalni in regionalni ravni in da je predstavitev poročila o stanju Alp odprla tudi strokovno razpravo o vlogi gorskih in obmejnih območij v okviru prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Glavne poudarke 5. poročila o stanju Alp na temo demografske spremembe je predstavila namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije Simona Vrevc in izpostavila, da so vidni skupni trendi, vendar ne moremo govoriti o zakonitostih, saj Alpe postajajo tudi privlačno območje za priseljevanje. Podrobnejšo sliko za Slovenijo je predstavil mag. Tomaž Miklavčič. Slovenija je v Alpsko konvencijo vključena z 62 občinami, ki predstavljajo tretjino slovenskega ozemlja. V zadnjem delu posveta so bile predstavljene možnosti vključitve v projekt Planinskih vasi, ki ga vodi Avstrijska planinska zveza, v Sloveniji pa je k njemu pristopila Planinska zveza Slovenije (PZS). Podpredsednik PZS in vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani Miro Eržen je predstavil kriterije za vključitev, formalni postopek novih kandidatov predvsem pa dosedanje aktivnosti PZS pri ugotavljanju možnosti za implementacijo projekta v Sloveniji. Razpravljavci so se strinjali, da bi morala država razvoju gorskim in obmejnim območjem nameniti specifično vlogo, prepoznati njihov strateški pomen in jih ustrezno podpirati. Natančnejše poročilo s posveta in predstavitve so dostopne na spletni strani na tej povezavi. 5. poročilo o stanju Alp bo predvidoma julija natisnjeno v vseh alpskih jezikih in dostopno na spletu.
Osrednji dogodek ob Dnevu Alpske konvencije je potekal v soboto, 30. maja 2015, ko so organizatorji pripravili rekreativno kolesarjenje v Krmo, pohod do Pocarjeve domačije v dolini Radovne in pohod po poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata z bogatim spremljevalnim programom pri Slovenskem planinskem muzeju. Udeleženci so si lahko brezplačno ogledali Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni, muzejsko urejeno domačijo in informacijsko postajo Triglavskega narodnega parka. Pred Slovenskim planinskim muzejem so se udeleženci lahko preizkusili v plezanju v različno zahtevnih smereh na plezalnem stolpu, si ogledali prikaz gorskega reševanja v steni Grančišča v organizaciji Društva GRS Mojstrana, za najmlajše obiskovalce pa so potekale delavnice na temo filmske pravljice Ledenec, Aljaževega stolpa in življenja v alpskih
dolinah. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, pevski zbor Triglavski zvonovi in pevci Glasbenega studia Osminka. Na stojnicah so se s svojimi programi in ponudbo predstavili Turizem Bohinj, LTO Kranjska Gora, TD Dovje-Mojstrana, TIC Jezersko, Naravni park Julijsko predgorje iz Italije, Biosferno območje Nockberge iz Avstrije, WWF Adria, Stalni sekretariat Alpske konvencije, CIPRA in Triglavski narodni park.
V uradnem delu dogodka so udeležence pozdravili podžupan Občine Kranjska Gora Bogdan Janša, vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka dr. Bogomil Breznik, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in vodja Slovenskega planinskega muzeja Miro Eržen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj in namestnica generalnega sekretarja Stalnega sekretariata Alpske konvencije Simona Vrevc. Strinjali so se, da je dogodek primer dobrega sodelovanja za skupni cilj – varovanje občutljivega alpskega prostora in narave nasploh ter da je dogodek vzoren primer, kako Alpsko konvencijo približati lokalni ravni.
Na Dan Alpske konvencije je izšla tudi knjižica Vozni redi v Alpah 2015, ki jo je skupaj še z 21 partnerji pripravlja Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp. Priročna knjižica v slovenskem in angleškem jeziku je primerna tako za obiskovalce kot domačine. Vsebuje pregled voznih redov vseh linij avtobusnega in železniškega prometa, žičnic in ladje na območju slovenskih Alp in v delu Avstrije. Novost v letošnji izdaji je tabela izposoje koles, s katero želijo poudariti pomen kolesarskega udejstvovanja v prometu.
Na prireditvi je potekala tudi podelitev nagrad literarnega natečaja na temo Aljaževega stolpa, saj letos mineva 120 let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Osnovnošolci so s pomočjo grafitov, kratkih filmov ter kratkih zgodb razmišljali o pomenu Aljaževega stolpa.
Izlet na Dovško Babo v organizaciji Planinskega društva Dovje-Mojstrana v nedeljo, 31. maja 2015, pa je bil zaradi slabega vremena odpovedan.
Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države Alpskega loka: Avstrija, Francija, Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter Evropska skupnost. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Alpe obsegajo območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1.200 km in v širino do 300 km. Alpski lok se vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4.807 metrov visoko. Alpsko gorovje se razteza prek osmih držav, pri čemer je delež Avstrije 28,7 % celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %, Švice 13,2 %, Nemčije 5,8 %, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka 0,001 %. Cilj pobudnikov konvencije je varovati Alpe kot življenjski in gospodarski prostor, kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in privlačen turističen cilj za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva za zmanjšanje prometnih obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Alpska konvencija in njeni protokoli predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi preprečeval, da bi se konkurenčni boj odvijal na račun narave in v škodo ljudi. S skupnimi prizadevanji je treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale na najbolj gospodaren način in brez posledic za prihodnje generacije. Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi Dan Alpske konvencije.



Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij
V okviru Dneva Alpske konvencije 2015 je potekal tudi posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij s poudarkom na stanju in trendih demografskih sprememb v petek, 29. maja 2015v Mojstrani.
Uvodoma so zbrane pozdravili kranjskogorski župan, Janez Hrovat, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Barbara Radovan in podpredsednik Planinske zveze Slovenije, Miro Eržen. Barbara Radovan je poudarila, da skozi slogan »Po alpskih dolinah s kolesom in peš«, krepimo partnerstva in prepoznavnost konvencije na lokalni in regionalni ravni. Letos pa smo v navezavi na poročilo o stanju Alp odprli tudi strokovno razpravo, ki aktualizira vprašanje vloge gorskih in obmejnih območij v okviru prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Prebivalstvo je eno od ključnih gibal razvoja države in družbe, zato je treba posvetiti pozornost prostorskim trendom in njihovim vzrokom. Enako velja za Alpe – brez človeka ne bi bilo značilne alpske dediščine. Alpska konvencija je vlogo prebivalstva posebej osvetlila v Deklaraciji prebivalstvo in kultura. Čeprav je konvencija izšla iz prizadevanj za zaščito Alp, pa njenih osem protokolov sega na vsa ključna področja za Alpe in spodbuja nacionalne politike k vzpostavitvi pogojev za večjo kakovost življenja prebivalstva v Alpah. Kot je v svojem uvodu poudarila namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, Simona Vrevc, je konvencija tudi po več kot dvajsetih letih še vedno zelo aktualna, saj promovira teritorialni, celostni pristop. Predstavila je glavne poudarke 5. poročila o stanju Alp na temo demografske spremembe. Prebivalstvo v Alpah se stara, in se, zlasti z odmaknjenih območij odseljuje, zgošča pa se v dolinah in v zaledju večjih središč na obrobju Alp. Vendar alpska slika še zdaleč ni enovita. Vidni so skupni trendi, težko pa bi govorili o zakonitosti. Pokazalo pa se je, da za Alpe ne velja več, da so območje odseljevanja, temveč da gre za območje, ki je privlačno za priseljevanje. Podrobnejšo sliko za Slovenijo je predstavil mag. Tomaž Miklavčič. Slovenija je v Alpsko konvencijo vključena z tretjino svojega ozemlja (62 občin), kar še zdaleč ne zajame vseh njenih goratih predelov; teh je 80%. Število prebivalstva, v občinah, ki so v konvencijo vključene v celoti (45 občin) je nekaj več kot 380.000, če pa prištejemo še prebivalstvo občin, ki so v konvencijo vključene delno, pa to znese preko 663.000. To izraža značilno razporeditev prebivalstva v zaledju večjih središč (Nove Gorice, Kranja, Maribora). Poročilo bo natisnjeno v vseh alpskih jezikih in bo dostopno tudi na spletni strani. Pripravljeno bo tudi v obliki e-knjige, nekateri od podatkov pa bodo vključeni tudi v web GIS aplikacijo, ki omogoča uporabniku pridobitev objavljenih podatkov. Stanje v slovenskih gorskih in obmejnih območjih so osvetliti mag. Tomaž Miklavčič s prikazom ključnih poudarkov Poročila o prostorskem razvoju, mag. Janez Topolšek s predstavitvijo instrumenta obmejnih problemskih območij, mag. Andrej Gulič z analizo ranljivosti Gorenjske regije na podnebne spremembe, pripravljene v okviru C3Alpks, ter možnimi skupnimi učinki z demografskimi spremembami v prostoru, mag. Barbara Černič – Mali pa je na primeru treh Zgornjegorenjskih občin predstavila rezultate projekta DEMOCHANGE. V razpravi, ki je sledila, je Primož Vodovnik z RRA Koroška opozoril, da se istočasno s procesom selitve storitev v regiji v urbana naselja, kar povečuje čas dostopnosti, odvija tudi proces krčenja storitev javnega pomena, ki jih v regiji zagotavlja država. Mag. Aleksandra Torbica z Mestne občine Nova Gorica, ki je vključena v EZTS GO je predstavila vlogo urbanega območja v čezmejnem prostoru. Poudarila je neenako demografsko zaledje Nove Gorice in Gorice ter predlagala, da se v analize vključi tudi čezmejni prostor ter upošteva slovenski kulturni prostor. Silvester Kranjec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pojasnil, da je v Sloveniji 85% območij z omejenimi dejavniki za kmetovanje, od katerih je 72 % gorskih.
Kmetovanje je bistvenega pomena tudi za kakovost krajine. Demografska slika v teh območjih ni dobra, se pa izboljšuje, nekaj tudi s pomočjo ukrepov politike razvoja podeželja. V razpravi je bilo izpostavljenih tudi nekaj dobrih primerov, na primer v Zgornjem Posočju, kjer je država po potresu vložila določena sredstva v razvojni program, ki je omogočal razvoj delovnih mest, ki pa se danes zmanjšujejo s krčenjem mrež storitev. Kot ključni problem za posoško gospodarstvo je mag. Almira Pirih, v.d. direktorice Posoškega razvojnega centra izpostavila dostopnost. Urška Kušar z ARSO je izpostavila vprašanje možnosti dela na daljavo, ki pa po mnenju Tomaža Miklavčiča ni rešitev za vse, saj le del zaposlenih lahko dela na tak način.
Razpravljavci so se strinjali, da bi država morala razvoju gorskim in obmejnim območjem nameniti specifično vlogo, prepoznati njihov strateški pomen, npr. nekatera obmejna območja prepoznati kot vstopne točke, ter jih ustrezno podpirati. Gorska območja so lahko specifični trajnostni razvojni model, ki ne temelji na veliki in dragi infrastrukturi, temveč na kulturni krajini in naravi temelječem trajnostnem turizmu.
V zadnjem delu posveta so bile predstavljene možnosti vključitve v projekt Planinskih vasi, ki ga vodi Avstrijska planinska zveza, v Sloveniji pa je k njemu pristopila Planinska zveza Slovenije. Miro Eržen iz PZS je predstavil kriterije za vključitev, formalni postopek vključitve novih kandidatov predvsem pa dosedanje aktivnosti Planinske zveze Slovenije pri ugotavljanju možnosti za implementacijo projekta v Sloveniji. Dodatna pojasnila k projektu je podal tudi Roland Kals, ki pri Avstrijski planinski zvezi skrbi za koordinacijo projekta. Svoje izkušnje kot Planinska vas je predstavil župan občine Sela z avstrijske Koroške, ki je poudaril pomen pristopa k temu projektu, kot proces usmerjenega oblikovanja in razvoja turizma v gorskih območjih. Podobno je poudaril Peter Angermann iz Mallnitza. Kot pozitivno pa je vlogo projekta ocenil predsednik Avstrijske planinske zveze za Koroško Joachim Gfreiner.