Veličasten poklon 120-letnici Aljaževega stolpa...

Veličasten poklon 120-letnici Aljaževega stolpa v Mojstrani.
Svečana akademija Oj, Triglav, moj dom, osrednja v nizu prireditev ob 120. obletnici postavitve Aljaževega doma na vrhu Triglava, je 7. avgusta 2015 pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani prav veličastno zazibala v praznični večer, ki bi ga v svojih domačih krajih zagotovo s ponosom spremljal tudi Jakob Aljaž. Popoldne so na Dovjem tudi položili venec na njegov grob, ljubljanski nadškof pa je v dovški cerkvi daroval mašo v spomin na nekdanjega dovškega župnika in zavednega Slovenca, ki nas z znamenitim stolpom še danes združuje.

Po skromni jutranji slovesnosti na vrhu Triglava se je popoldne dogajanje preselilo v Mojstrano in na Dovje, kjer je služboval Jakob Aljaž. Župan Občine Kranjska Gora Jani Hrovat, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik, predsednik Planinskega društva (PD) Dovje-Mojstrana Gregor Berce in ljubljanski nadškof Stanislav Zore so položili venca na grob Jakoba Aljaža na dovškem pokopališču, v farni cerkvi na Dovjem pa je nadškof tudi daroval mašo v Aljažev spomin.

Jubilej v čast klenemu 120-letniku je dosegel vrhunec s svečano akademijo Oj, Triglav, moj dom, ki je pred Slovenski planinski muzej v Mojstrani privabila okrog 400 občudovalcev Aljaževe stvarne in duhovne dediščine, ki je navdihovala veličastno prireditev. »Slovenci ne samo, da kot planinski narod po nenapisani zapovedi radi poromamo na teme Triglava, pač pa se kot narod še posebej v zgodovinsko pomembnih, težkih trenutkih oziramo k Triglavu, k Aljaževemu stolpu kot izvoru navdiha, poguma in moči,« je poudaril slavnostni govornik Miro Eržen, podpredsednika Planinske zveze Slovenije, tudi dolgoletni vodja Slovenskega planinskega muzeja in domačin iz Mojstrane. Ozrl se je v zgodovino in jo – kritično, kot je znal tudi Jakob Aljaž – povezal s sedanjostjo, v kateri simbol slovenstva, od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena, še vedno išče svoj zemljiškoknjižni prostor pod soncem in upravljavca, ki bo zanj strokovno skrbel.
Zbrane v preddverju doline Vrata sta nagovorila tudi župan Občine Kranjska Gora Jani Hrovat in predsednik PZS Bojan Rotovnik. Mag. Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije je predstavil raztavo Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!, predsednik PD Dovje-Mojstrana Gregor Berce umetnine udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015, kustosinja v SPM Elizabeta Gradnik pa sveže izdano knjižico Aljažev stolp. Poleg omenjenih razstav, ki sta se odprli ob 120. obletnici Aljaževega stolpa, je v planinskem muzeju zaživela tudi priložnostna razstava z originalnimi predmeti Jakoba Aljaža.

Udaren in veličasten uvod v mojstranško slavje, ki ga je z izbrano besedo prepletla domačinka Leona Gomboc, je pripadel Pihalnemu orkestru Jesenice-Kranjska Gora s spletom planinsko-ljudskih pesmi. Kulturni program so z ubrano pesmijo soustvarili Oktet Bori in Obrtniški MePZ Notranjska, Folklorna skupina Julijana iz Hrušice je navdušila s spletom ljudskih plesov, baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik pa sta s svojim globoko doživetim nastopom znova – kot že zjutraj na Triglavu – naježila dlako poslušalcev. Tokrat tudi s premierno izvedeno pesmijo dovškega župnika Franca Juvana, ki jo je napisal v počastitev Aljaževega stolpa.

O tem, kaj jim pomeni 120. obletnica Aljaževega stolpa, so spregovorili ...

Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije: »Ob tem jubileju se kaže bolj ozreti na tisto sporočilo Jakoba Aljaža, ki je bilo namenjeno planinstvu in Slovencem ob času postavitve in je še kako aktualno danes. Srčnost, pogum, narodni ponos in predanost planinstvu so bili vodilo Jakobu Aljažu skozi življenje, s katerim je dajal zanos in pogum članstvu Slovenskega planinskega društva pri gradnji številnih koč, planinskih poti in splošnem navdušenju za planinstvo, obiskovanju gora in razvoju turistke, kar se je preneslo tudi na planinska društva, združena v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva.«

Jani Hrovat, župan Občine Kranjska Gora: »120-letnica Aljaževega stolpa mi pomeni največji praznik Občine Kranjska Gora, spomin na dovškega župnika, na zavednost, slovenstvo, razvoj planinstva in koč v Julijskih Alpah, spomin na planinsko poezijo in planinsko pesem, na duhovnost, povezano z gorami, in seveda spomin na vaško življenje na Dovjem, prepleteno z likom močnega, klenega Slovenca, duhovnika Jakoba Aljaža.«

Stanislav Zore, ljubljanski nadškof: »Vsekakor gre za izjemno delo Jakoba Aljaža, duhovnika in Slovenca, ki je ne le z Aljaževim stolpom, ampak z vsemi deli pokazal daljnovidnost, pogum, nesebičnost in delavnost. S tem je zaznamoval svoj čas in spremenil smer – naše gore je ob vse močnejšem nemškem vplivu ohranjal slovenske. Želel je, da Triglav in druge slovenske gore ostanejo kraj, kjer se ljudje srečujejo in povezujejo, ne pa ločujejo. To je sporočilo tudi za današnji čas.«

Elizabeta Gradnik, kustosinja za planinstvo v Slovenskem planinskem muzeju: »Obletnica Aljaževega stolpa je ena od priložnosti, da se Slovenci malo ustavimo in razmislimo o tem, kaj nam pomeni, da imamo svojo državo. Jakob Aljaž bi bil srečen, če bi to doživel, ker je bil goreč Slovenec in rodoljub. Tudi za nas je ta dosežek sreča, zato bi morali svojo državo bolj spoštovati.«

Miha Kuhar, namestnik poveljnika 132. gorskega polka Slovenske vojske: »Aljažev stolp je naša tradicija in zgodovina, ki jo spoštujemo. Slovenska vojska ima med svojimi vrednotami na prvem mestu domoljubje, simbola česar sta Triglav in Aljažev stolp, zato je normalno, da se na tak dan povzpnemo na Triglav. Poleg tega imamo tudi na rokavu uniforme simbol Slovenske vojske – grb s Triglavom.«

Dr. Bogomil Breznik, v. d. direktorja Triglavskega narodnega parka: »Jubilej Aljaževega stolpa mi veliko pomeni, ker smo res lahko ponosni na takšnega človeka in njegova dejanja, ponosni pa smo lahko tudi na naravo, ki nas obdaja. Država bi se mogla manj mačehovsko obnašati do Planinske zveze Slovenije in Triglavskega narodnega parka, da bi lahko ohranjali naravo za ljudi, ki iščejo mir, saj so za to potrebna sredstva. Želim si čim več takšnih obletnic, da bi stolp uspeli obnoviti, in čim manj vandalizma, ki ga zadnje časa doživlja Aljažev stolp.«