Ime je dobil po goličavah, ki so bile značilne za ta hrib vse do okoli leta 1890. Takrat so ga začeli načrtno pogozdovati pod vodstvom Kranjske kmetijske družbe in Mestne občine Ljubljana. Na Golovcu je stal tudi gradič, last družine Wester, ki ga danes ni več. V 18. stoletju, ko je v Ljubljani razsajala kuga, so za te bolnike na Golovcu postavili lazaret. Za časa Rimljanov naj bi bil v 2. stoletju n.š. z Golovca v Emono speljan vodovod.

vir MOL

www.ljubljana.si