Zmaga slovenskega alpinizma

V petek, 16. decembra 2011, je v Slovenskem etnografskem muzeju potekala slovesnost, na kateri smo obeležili zaključek nepalskega leta turizma 2011 in Mednarodni dan gora, ki je bil prejšnjo nedeljo. Ob zaključku nepalskega leta turizma 2011 sta Nepal in Planinska zveza Nepala podelila posebna priznanja slovenskim alpinistom, ki so se povzpeli na vrh Everesta z nepalske strani. Alpinisti, ki odhajajo v Himalajo, so namreč najboljši glasniki nepalskega turizma, alpinisti z najvišjim vrhom sveta pa še toliko bolj.
Slovesnost, ki so se je udeležili številni alpinisti, gosti in ljubitelji gora doma in v Nepalu, so pripravili Konzulat Nepala v Sloveniji ter Planinski zvezi Nepala in Slovenije v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Nepal, deželo ob vznožju Himalaje, zaznamujejo številna bogastva – starodavne kulture, zgodovina, jeziki, izročila in osupljiva narava s prostranimi v večni led okovanimi gorami. Slovenijo in Nepal združuje marsikaj, najbolj pa gotovo ljubezen do gora. In ta večer je bil posvečen Nepalu in slovenskemu prijateljstvu s to čarobno gorsko deželo ter, kot je dejal ob koncu podelitve častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha, zmagi slovenskega alpinizma, ki je bistveno zaznamoval tako Nepal kot svetovni alpinizem.
V nagovoru sta tako častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha kot tudi predsednik Planinske zveze Nepala Zimba Zangbu Sherpa poudarila pomen povezanosti obeh dežel in planinskih zvez, predvsem pa prispevek Planinske zveze Slovenije k varnejšemu delu domačinov na odpravah visoko v gorah. K slednjemu je prispevala predvsem slovenska gorniška šola v Manangu, sta dejala. Zahvalila sta se slovenski vladi za podporo in Planinski zvezi Slovenije, ki je gorniško šolo na pobudo alpinista Aleša Kunaverja ustanovila in kjer vse od leta 1979 potekajo tečaji za vodnike. Slovenska gorniška šola v Manangu je bila prva šola za vodnike, ki je bila zgrajena v Nepalu, Planinska zveza Slovenije pa prva planinska zveza, ki se je povezala s Planinsko zvezo Nepala in želela s pomočjo izobraževanja domačinom omogočiti možnost boljšega življenja in čim manj nesreč pri delu na odpravah.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik pa je poudaril, da je slovenski narod tudi eden redkih svetovnih narodov, ki je predstavljen v planinskem muzeju v Pokhari, za kar so poskrbeli ravno Planinska zveza Slovenije in slovenski alpinisti. Ob petkovem svečanem dogodku se je predsednik Rotovnik zahvalil častnemu konzulu Shresthi, predsedniku Zimbi Zangbu Sherpi in tudi vsem slovenskim alpinistom, ki so ime Slovenije ponesli v svet.
Priznanja je alpinistom podelil častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha v spremstvu predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika. Prejeli so jih naslednji alpinisti z vzponom na Everest, ki so ponesli Nepal in slovenski alpinizem v svet: Andrej Štremfelj, skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca na vrhu Sveta (Andrej je edini Slovenec z dvakratnim pristopom na vrh Everesta); Andrejeva žena Marija Štremfelj (z možem Andrejem sta na Everestu stala kot prvi zakonski par na svetu), Viki Grošelj, Davo Karničar, Tadej Golob, Matej Flis, Gregor Lačen in Tomaž Jakofčič, ki je opravil prvi slovenski vodniški vzpon na vrh Everesta. (vse obrazložitve ob prejemu pripenjamo v prilogi)
Ob izteku nepalskega leta turizma sta se nepalska država in Planinska zveza Nepala želeli s častnimi priznanji oddolžiti tudi tistim Slovencem, ki so bistveno prispevali k razvoju gorskega turizma v Nepalu, predvsem pa k varnejšemu delu domačinov visoko v gorah. Iz rok predsednika Planinske zveze Nepala Zimbe Zangbu Sherpe in častnega konzula Nepala v Sloveniji mag. Aswina Shresthe so častna priznanja prejeli naslednji funkcionarji, člani in inštruktorji Planinske zveze Slovenije: predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, dolgoletni vodja slovenskih himalajskih odprav Tone Škarja, pa Bojan Pollak, dolgoletni in že legendarni inštruktor v šoli za višinske nosače in gorske vodnike v Nepalu – na izobraževanjih, ki so dediščina Aleša Kunaverja in njegove želje, da bi gorniška znanja čim prej prenesel na nepalske domačine. V imenu pokojnih alpinistov Aleša Kunaverja in Zorana Jerina, ki je bil pobudnik prve odprave v Himalajo (Kangbačen 1965), sta priznanji prevzeli Aleševa žena Dušica Kunaver in Zoranova hči. Častno priznanje je prejela tudi Dušica Kunaver, skrbnica neprecenljive dediščine svojega pokojnega moža Aleša in avtorica številnih knjig o slovenskih in nepalski kulturni dediščini.
V kulturnem programu so sodelovali kitarist Rawi Shrestha, flavtistka Anita Prelovšek ter dr. Lasanthi Manaranjanje Kalinga Dona in Vasja Štukelj, ki so slovesnemu dogodku vdihnili še pravo nepalsko-slovensko kulturno doživetje.

Slovenski alpinisti, ki so se povzpeli na vrh Sagarmathe oz. Everesta, kot so najvišjo goro sveta poimenovali britanski raziskovalci, so:
1. Jernej Zaplotnik, na Everest se je povzpel 13. 5. 1979 (pokojni)
2. Andrej Štremfelj, 13. 5. 1979, drugič 7. 10. 1990
3. Stane Belak, 15. 5. 1979 (pokojni)
4. Viki Grošelj, 10. 5. 1989
5. Marija Štremfelj, 7. 10. 1990
6. Janez Jeglič, 7. 10. 1990 (pokojni)
7. Franc Pepevnik, 22. 5. 1997 (s kitajske strani)
8. Pavle Kozjek, 23. 5. 1997 (pokojni)
9. Davo Karničar, 7. 10. 2000
10. Franc Oderlap, 7. 10. 2000 (pokojni)
11. Tadej Golob, 9. 10. 2000
12. Matej Flis, 9. 10. 2000
13. Gregor Lačen, 9. 10. 2000
14. Viki Mlinar, 21. 5. 2005 (s kitajske strani)
15. Marko Lihteneker, 21. 5. 2005 (pokojni)
16. Roman Benet (IT, rojen v Mojstrani), 17. 5. 2007 (s kitajske strani)
17. Tomaž Jakofčič, 19. 5. 2009 (vodniška tura)
Zdenka Mihelič