suhi2000 - Zadnja sporočila

Pozdravljeni vsi

Res je. Detalj, kjer je podor je dolg kake 2-3m, vendar je stena rumena in se nimaš česa prijet, po tleh je polno grušča na lepi gladki polici, za povrhu je pa tam ravno najbolj izpostavljeno.
En mladenič je šel čez, drugi gospod je raje obrnil.
Če prideš iz smeri Kočne in ne boš upal čez te čaka 1h povratek. Iz smeri Grintovca je pa podor takoj za robom.

Pot od Mlinarskega do Grintovca je čisto OK, še najslabši je zgornji del pod vrhom, kjer je vse od strel razbito. Na sploh se tako čez Mlinarsko sedlo kot okoli Kočne (Kremžarjeva) poznajo zadnja neurja. Predvsem v precej naloženega novega kamenja na potem in nad njimi.

Trenutno so Kamniške res zelo ledene. Prejšnič na Storžiču in na Grintavcu se vidi, da je deževalo do vrha. Po petkovi odjugi pa se je vse skupaj sedaj ko je spet mraz, samo še poslabšalo. Dokler ne bo novega snega bodo razmere zahtevale velike dereze in cepin. Bojim se, da se lahko vikend tudi ponovi v svoji najtemnejši obliki.

V soboto 15.1. smo bili na Grintavcu. Prišla sva preko Kočne in južna pobočja so bila zjutraj en sam beton (na obeh hribih), pa tudi še potem ob 13h je vršnja streha spustila le kak 1cm. Severne strani so pa sploh poglavje zase. Trdo, ledeno, kakršen koli padec je skoraj nemogoče ustaviti, tudi s cepini. Je pa bilo še v petek zvečer pod 1500m totalno južno in pihal je res topel fen. Pot je bila v soboto popoldne bolj ledena kot v petek ob 10h zvečer. Skratka previdno in predvsem obvezno s pravimi 12 zobimi derezami.

Najboljša je druga možnost.

Še bolje je pa iti z avtom do B postaje in od tam na Babanjski Skedenj in potem do stare koče in dol ali pa do nove in po smučišču dol.
Od Žage bolj priporočam obisk Babe, ki je od pl. Baban itak napol brezpotje. Sami podi so sicer v glavnem vsepovsod prehodni, le jasno mora biti in čas moraš imeti.
Opis najdeš v knjigi Manj znane poti od Habjana ali pa v Gore nad Sočo od Stritarja, kjer lahko dobiš še kup novih idej.
Poleti je hoja zelo naporna zaradi visoke trave in kopriv. Najboljši čas je takoj ko skopni sneg ali pa jeseni.

Najbolje narediš če prespiš v Vratih v bivaku, 100 m naprej od Aljaža.

Čez Kačji jezik, torej do grebena VMP - VO so razmere super škripavec. Naklonina tudi nad 50 st. Naprej po grebenu je kak detalj še malo bolj odprt kot v steni. Vsekakor je treba računat na to, da se gre po isti poti dol, če nimate 2. avta v Vratih in da je občasno dosti zraka pod nogami. Opcija je tudi ledeni slap , ki štarta iz krnice (prodišča) direktno gor. Kaki trije skoki so sigurno 60st. to bi turo naredilo pa že kičasto. Razmere so res odlične, saj se nikoli ne udre čez gleženj in edino zadnje 2m pod grebenom je vse superrrrrrrrrrr. Dva cepina obvezna. Pod 3 macesni zavite takoj v led (prvi dve sliki), ker je vse ostalo res tečno za gor in še bolj za dol. Tole je sigurno med mojimi top 3 zimskimi turami.
Edina sled, ki je vodila iz Dnine na Oltar v nedeljo je bila pa od gamsa. Proti VMP pa je greben res zanimiv

In early July can still be some snow, but you never know what will be.

The route Mangart pass through Valle dela Lavina to Refugi Zacchi is not very nice, steep, gravel. but it's easy, not tehnical
Map
http://www.hribi.net/zemljevid_poti.asp?id=4

It's better to go from Mangarska planina to Mangart pass and back. And then go around with a car to lakes and from there to Rifugo Zacchi.
http://www.hribi.net/izlet/belopeska_jezera_rifugio_zacchi_/1/1048/1747

Pozdravljeni
Bil ta vikend na Grintavcu in videl ogromno ljudi, ki so imeli le tele zadeve na ketnce. Nekateri so šli vsaj do Kokrškega celo brez cepina.
Imel sem tudi 'privilegi' v živo videti kaj pomeni hoditi s šest zobimi derezami po Grintavcu v teh razmerah. Stvar se je sicer zelo dobro končala, čeprav ni veliko manjkalo da bi se zeloooo slabo. To kar po medijih že cel teden J. Bele govori ni čisto iz trte zvito kot nekateri mislijo. Je pa pač dejstvo, da je hoja z 12 zobimi derezami bolj naporna ali tečna ali kar koli, vendar hoja pozimi nikakor ni in nikoli ne bo enaka poletnemu pohajkovanju. Vendar bi ljudje danes vse imeli na lahek način, samo hribi tega vedno ne pustijo nekaznovano.

Kuhalnik vsekakor DA. Upoštevati je treba, da je sedaj noč na bivaku zelo dolga in da človek težko ves čas prespi. Midva sva včasih prakticirala stvar tako, da sva kmalu po prihodu najprej šla spat. Ko sva se zbudila sva pa pričela s kuhanjem. Drugače tja do 7, 8 že vse postoriš, potem zaspiš in se ob polnoči zbudiš in te zebe do jutra Vode je na opisani turi dovolj, drugače pa topiš sneg. Kuhaš pa lahko karkoli (instant juhe, pogreješ kake narejene jote ali pa se greš super kuharja z juho, glavno jedjo in sladico). Je pa zimski bivak vsekakor nekaj nepozabnega kar še dolgo ne pozabiš. In vsaka izkušnja šteje za + pri naslednjem bivaku. Če nisi v bivaku sam moraš pač biti obziren do drugih. Predvsem pa dobro zapri vrata pri odhodu, ker ni hujšega kot da prideš ves uničen v mraku do bivaka, pa so vrata odprta in notri 1m snega (doživel na Doliču pozimi) ali da celo bivaka ni
Če bo ponoči zelo mraz pazi, da ti čez noč ne zmrznejo čevlji ali kaj podobnega. Stvari daš čez noč v spalko, kjer se sušijo.

' ljubitelj gora' Točno tam smo mi letos februarja šli na vrh in po grapi vzhodni dol.Bilo je vrhunsko.

Kako se pa imata namen vrniti iz Tolmina v Bohinj?
Za tri dni je dobro imeti obliže za žulje, kremo za sončenje, klobuk in čim lažji nahrbtnik
Ob Soči pa so po moje najlepše stvari:
slap Kozjak, planina Zaslap nad Drežniškimi Ravnami in Polovnik (ogromno 1.sv.v.), kopanje v Nadiži, dolina Bavšice in Zadnje Trente s planino Zapotok na čelu, tišina vasi Na Skali in Čisti vrh. vse lažje dosegljivo. najlepši kotički v Posočju so dostikrat skriti zato se je dobro malo izgubiti in samo raziskovati.
Glede prenočevanja pa poiskusi kočo na Mangrskem sedlu, pri izviru Soče in v Lepeni. So poceni in v bistvu izhodišče za ture. Mene je recimo očarala tudi jesenska tura na Mangrtsko sedlo peš.
Sicer pa je tam vse super.