Julija smo obiskali Durmitor in opravili dve lepi turci.
Bobotov kuk iz sedla (2523m), pot lepa lahka, le pod vrhom bi lahko napeljali kakšno jeklenico za boljši občutek. Na vrhu razgledi veličastni, na srečo najdem Bosanskega planinca ki mi prijazno razloži celo panoramo. Na spustu se ločimo eni nazaj na sedlo, mi pa proti Bezimenem vrhu (2487m). Odcep je slabo označen in je treba kar malo poiskati. Spust je kar zahteven, varoval ni, po melišču velikih skal pot le slutiš vendar vidiš kam moraš iti. Vzpon na vrh je dobro markiran in nezahteven. Sledil je spust v Valoviti do, uhojene poti ni slediš markacijam, smer Obla glava in Ledena pečina. Za ogled se je bilo treba povzpeti kakšnih 200m ampak se je izplačalo. Jama je polna ledenih kapnikov, da bi prišel prav do njih potrebuješ dereze. Pripšoročam ogled. Mimo Starega katuna smo se spustili do Crnega jezera kjer nas je pričakala ostala ekipa in nam prinesla vodo in kopalke da smo se okopali v jezeru (22stopinj).
Naslednji dan smo šli na Savin kuk (2319m) in ugotovili da gor vozi sedežnica
. Pot s spodnjem delu poteka po smučišču, zgoraj po po travniku in je lahka, nezahtevna. Vrh je kopast z lepim razgledom. Spodaj vidimo dolino Velike kalice in snežišče velikosti našega Triglavskega ledenika, nad snežiščem pa bivak. Poiščemo pot, ki vodi navzdol pa smo razočarani. To je strm jarek z špiralno zajlo do podna (250m
) poln šodra, vse se kotali.
Žena in otroci so se vrnili mimo sedežnice meni pa radovednost ni dala miru. Spustil sem se po jarku (roke sem imel še dva dni rjave) in prišel v čudovito dolino, se sprehodil po snegu, videl gamse, obiskal bivak (za 10 ljudi)
in odtekel do Crnega jezera.
Skratka dva čudovita dneva, pa še kaj bi se našlo, greben Međvedov sigurno
.