sloufut - Zadnja sporočila

Joj ubogi Uroš1, mu je dudica iz ust padla pa še mamica je pozabla varuški naročit da bo treba pleničko zamenat, zdaj se pa dere ko čednk. Povprečni hribovci smo malo bolj utrjeni in potrpežlivi. Če ne rata v prvo, pa ponovimo ali počakamo na bolše razmere. Res ni vsakdo primeren za oskrbnika, a očitno tudi ne za gornika. Osebno sem z osebjem doma na Krimu v celoti zadovoljen, res pa je da še nisem bil tako utrujen, da bi moral tam spati. In še namig za prihodnje: ko si že ravno bil v dolini bi raje zavil v kak 4 ali 5 zvezdični hotel v Ljubljani, kjer bi ti zagotovo postregli z lepšo posteljo kot v zakotnem planinskem domu, pa še totalno zdelanemu in utrujenemu ti ne bi bilo treba rinit na drug podoben hrib. Jej-jej, eni se pa res ne znajdemo.

Približno 20 let že dopustujemo v Vignju in vsako leto se 3 do 5x po različnih smereh odpravim tudi na Sv.Ilijo pogledat če je kaj novega. Bi rekel, da sem precej domač, čeprav pravih domačinov tam ne srečaš. Največ je Čehov in Poljakov ter seveda Slovencev. Kače? Na uhojenih poteh jih ni, ker tudi one obožujejo mir, če pa se trudiš iskati težave po nekaj 10m oddaljenem grmovju in skalovju, jih tudi najdeš (preverjeno iz firbca, brez posledic). Sv.Ilija je lep hrib, primeren za vsakega fizično zdravega človeka z vsaj srednje dobro kondicijo. Vse poti so približno enako dolge, tehnično nezahtevne in večji del zelo razgledne. Hribovci tudi nimamo težav s sledenjem markiranim stezam in z orientacijo. Pot je od morja markirana z 2:50 vendar je zmernega korakanja navkreber približno 2 do 2 in pol uri, strumnejšega pa uro in tričetrt. Naporno je za majhne otroke, sploh ko postane vroče. Ampak najpomembnejša je rana ura - takoj ko je zjutraj dovolj svetlo za varno hojo. Vode zadošča 1,5 do 2 L na osebo. Obutev za skalo in grušč, supergarji tvegajo kak udarec kamna po gležnju. 2 je bolje kot sam (hm, kot vedno;, trije smo pa že najboljši par)in mobitel v žepu. Vrnitev s hriba naj bo vsaj do 10-ih, ker kasneje postane v zadnjem delu res peklensko vroče. In to je vse! Kdor upošteva teh nekaj napotkov (iz mojih dolgoletnih poizkusov), bo na izletu izjemno užival. Le držati se je treba uhojenih markiranih poti in ni nič bolj nevarno kot na Kamniško sedlo - še manj hoje je. Ne iščite pa težav "po celem", ker tam ni nič lepše kot na poti, kvečjemu težko vas bodo našli, če se kaj "zalomi". Sicer pa kar korajžno in srečen korak !