kdamjan - Zadnja sporočila

Včeraj smo se z družbo povzpeli na Ojstrico od Podvežaka, čez Malo Ojstrico.
Cesta je prevozna do Planinška, naprej je treba peš po cesti. Od Podvežaka naprej se debelina snežne oddeje veča in ponekod nosi človeško težo, ponekod se pa predira po par 10 cm. Sama gaz je načeloma utrjena. Od Sedelca naprej proti Mali ojstrici, ni večjih težav. Cepin in dereze obvezne, kajti sneg je pobekod odlično predelan in pomrznjen, na pozameznih mestih pa napihan suh in nepredelan. Pojavlja se precej snežnih lukenj, ki znajo ob odjugi biti prav nevarne. Zadnjih (približno) 200 višinskih metrov pred vrhom pa se razmere spreminjajo neprenehoma; iz odlično predelanega snega v skoraj čisti led in naprej v pršič in mestoma kopne skale, podobno se izmenjuje preko celega vzpona na delu zelo zahtevne poti. Pazljivost in zmernost vsekakor morata biti na višku.
Vsekakor pa so včeraj sunki, res močnega, vetra, še doddatno "popestrili" vzpon na Ojstrico.

Lep sončen in topel dan prav vabi za obisk Boskovca. Začnem pri spodnji postaji gondole in malo po svoje in malo po poti mimo Kebra čez Požganijo. Gaz mestoma zasuta z napihanim snegom a znosno za gazit. Vsekakor pa se je danes pot bolje pregazila in bo lažje. Od Mozirske koče po Severjevi poti pa debelina nepredelane snežne odeje samo še narašča in ravno tako količina mukotrpnih zametov. Marsikje gazil do pasu vse do Rastočke planine in vrha Boskovca. Do vrha sva s kolegom porabila celi dve uri za vzpon, izmenjajoč v gaženju. Odločitev za sestop ni bila dvomljiva. Po smeri vzpona. In bilo je lažje.
Damjan