ločanka - Zadnja sporočila

Dolina Reklanica je precej skriti dragulj v Zahodnih Julijcih, ki na severu meji na dolino Dunje, na jugu na Rezijo, na vzhodu preide preko Nevejskega sedla v Rabeljsko dolino, na zahodu pa v Železno. Nad Reklansko dolino pa se dvigajo visoke gore, Kaninske na eni strani, na drugi pa skupina Montaža s Strmo pečjo, ki je prav močno pritegnila najine poglede. Izpod teh gora pa brzijo v dolino potočki ki se marsikje v slapovih prevesijo v njeno dno. Med raziskovanjem doline pa poleg slapov in gora lahko občuduješ še stare vasice in naravo nasploh. No, sedaj ni ravno pravi čas za obiskovanje slapov, ker vode tam ni ravno veliko, in tudi sonca v tem času v dolini ne, a nama se je zdelo, da ne moreva več čakati in sva jo združila z občudovanjem jesenske narave.

Da sva se pripeljala v Reklanico, sva izbrala kar dolg krog in sicer sva se zapeljala preko Vršiča v Trento, nato preko Kluž skozi vasi Log in Strmec na Predel, spust v dolino mimo Rabeljskega jezera, ki v tem času prav čarobno počiva v tihoti, nato pa navzgor na Nevejski preval in že sva bila na poti v Reklanico oz.Val Raccolana po italijansko.

Idejo za obisk teh slapov sva dobila v eni lanski številki PV, kjer v članku govori o trinajstih slapovih v Reklanici, midva sva si jih ogledala le pet, a do ostalih pa vsekakor še v prihodnosti.

No, zaenkrat sva obiskala naslednje: (od zgoraj navzdol)
- Cascata del Cjalderon (izvira pod kočo Gilberti)
- Fontanone di Goriuda - Gorjuda (najbolj poznan)
- Cascate Rio Montasio (izvira pod Montažem) in leži med vasicama Piani di Qua in Piani di La (tukaj in tam)
- Cascata Rio Vandul (priteče izpod Peklenskih vrat oz.Zabuša) - najbolj divji od naštetih in ni označen
- Cascata Rio Repepeit

Medtem ko se množice zgrinjajo proti Kamnitemu lovcu, je Beraški križ zelo redko obiskan. Še največkrat ga obiščejo tisti, ki prečijo greben, ki se vije od Kamnitega lovca proti SV. In ker je običajno omenjen le spotoma, sem zanj izbrala svoj naslov teme.
Nanj poti ni, ni oznak, potreben pa je kar zanesljiv korak, sploh na vrhu na grebenu in smisel za orientacijo, ker je teren strm in kar zahteven. Tudi opisanega o njem praktično ne najdeš oz. komaj kaj. Še to bolj iz tujih virov.

Malo sva pregledala različne vstope in se odločila za smer, ki se nama je zdela še najbolj prava, saj ostalo je delovalo precej krušljivo oz.nepristopno. Nekateri so pisali o drugih smereh, a sva navsezadnje se strinjala, da sva izbrala prav. Na skoraj ravnem vršnem grebenu je pa potrebna večja previdnost, saj je na enem delu prehoda širine komaj za stopalo. Je pa vsekakor veselje, ko stopiš na njegov vrh, saj veš, da tja jih ne stopi mnogo!

Pri povratku pa sva se spustila na Višarsko planino in tudi od tam pogledovala proti Beraškemu križu. Nadaljevala pa sva v smeri Florjanke in občudovala spotoma in tudi na njenem vrhu poglede proti Poncam, Mangartu, Rabeljskim špicam, Predelskim Vršičem in proti dolini Mrzle vode in goram nad njo. Tri umetna jezerca v bližini pa poglede dodatno obogatijo. Do avta pa sva se potem spustila po smučišču.
Vsekakor zadovoljna!

tudi ni

ni tam

Dobro, LG!

Tale je že zaspala, kje pa vidiš takole?

n3jc, spomin te nič ne vara! Prav to je, slikala sem s poti od Vošce proti Srednjemu vrhu. Nadaljuj

ni na Trentarski strani

ne, niso KSA

Ni tako zapleteno, je v Sloveniji, ni markirano

Po moje ne bi bilo problemov do Robleka, ampak po tej poti še nisem hodila.

Res ja, Majda. Jeklenice so sigurno nove, mislim da klini ne. Za skobe pa nisem sigurna. Pripnem ti še prvo fotko od odcepa za Rožo, tam je bilo kopno, naprej sneg. Najbrž malo mešano.

No, res da je bil sprva v planu tudi Roblekov dom, a sva ga potem v tem krogu izpustila. Sem ugotovila, da sem iz Drage proti Prevali prej hodila samo enkrat in to skoraj pred dvajsetimi leti. Sem pa sigurna, da so nevihte iz zadnjih let ustvarile po tej poti ogromno šodra, pa tudi kar nekaj zemeljskih kanalov, to je najbrž tudi nekaj novega. Tako, da mislim, da je ta dolina imela kar nekaj hudih ur. Sva se pa po celem krogu ozirala po vrhovih gora, ki so se dvigala nad nama in poskušala določati imena. No, nekaj se je videlo, nekaj pa bolj slabo, saj vreme na poti je bilo včeraj bolj tako, tako. A je bila turca vseeno dobra, skozi Luknjo najboljši del, divje in skrivnostno!
Srečala pa na celi poti prav nikogar! Še dosti dela naju čaka v teh koncih

Sem spregledala in se opravičujem
Kam sem pa tole slikala, približala?

djimuzl, sem že pomislila, da imamo precej podobne, bolj skrite kotičke. Za tole varianto, ki jo omenjaš, sem pa ravno včeraj izvedela. Je pa res, da naju je prav radovednost vlekla na pot po tem grebenu, ki sva ga imela prav pred seboj. Pa probajva, sva rekla

No, pa je uspelo po 10 letih ponovno obiskati ta greben, le da tokrat v celotni dolžini, izpustila sva le Tolsti vrh, dodala pa Ovčenike, za katere sem posebno jaz močno navijala. Začetek poti sva določila že pri načrtovanju, zaključek pa do Ovčenikov ni bil povsem jasen, saj nisva vedela, ali se bova vračala nazaj in se spuščala po poti ob potočku, ali pa nadaljevala po grebenu naprej, v vsakem primeru sva morala do izhodišča pri gradu. Izbrala sva potem spust po tem grebenu, čeprav ta pot ni označena na nobenem zemljevidu, tako da nisva vedela kaj lahko sploh pričakujeva. Sprva je pot povsem jasna, malo kasneje se izgubi, potem se pa močno usmeri v desno stran na drugi greben. Je pa njena značilnost močna strmina, ki ne popusti, in ti ne dovoli nobene brezskrbnosti po poti. Tako sva krog začela in tudi zaključila po Lambergovi poti.

Pot naju je po pričakovanju razveseljevala po celi dolžini (če odmislim nesramno strmino ob spustu), predvsem zaradi enkratnih pogledov na zasnežene gore, od katerih sta najbolj izstopala Stol in Begunjščica, v daljavi pa tudi Julijci s Triglavom v ospredju. Je pa naju presenetilo kar nekaj obiska, čeprav je ta greben še pred časom veljal za samotnega in prvobitnega. Sva pa pri bivaku naletela na lastnika, ki naju je presenetil v zelo pozitivnem smislu, saj nikoli ne veš, na koga boš v takem primeru naletel.
Videla in slišala sva pa tudi motoriste v okolju Jamarskega vrha, ki so bili na teh straneh omenjeni že pred leti. To naju je pa razžalostilo!

Mohor