ločanka - Zadnja sporočila

Včeraj obiskane jaslice, Viševca v bližini Cerkelj na Gorenjskem. Res lepo!

Rada imava tudi ture brez vrhov. Najprej je bila v planu samo pot iz Vrat v Zadnjico, potem pa sva dodala še obisk Jolande oz. ostankov zavetišča Gemona iz obdobja med obema vojnama ter osvežitev v tolmunu pod Belopotoškim slapom. Seveda je bilo to mogoče načrtovati z uporabo svojega in pa javnega prevoza, pa seveda še najti je bilo potrebno, kar pa seveda ni samoumevno.

Parkirala sva v Mojstrani in vstopila na prvi prevoz zjutraj proti Vratom. Še skoraj mrak je bil, ko smo izstopili, a luna je še sijala. Presenetila me je množica parkiranih avtomobilov. Proti Luknji kar nekaj pohodnikov, nad odcepom za Prag tudi krave. Nad Luknjo sva opazovala vzpone popolno opremljenih planincev proti Plemenicam, nekaj tudi v smeri Bovškega Gamsovca. Kozorogov ni bilo na spregled, so v tem času najbrž višje. Potem sva se pa usmerila v še popolnoma mračno stran proti Zadnjici, in vmes pogledovala proti Koritom, Zadnjiškemu Ozebniku, Pihavcu. Lepi pogledi po zanimivi mulatjeri, svet odprt, oba prvič na tej poti.
Odcepa proti Doliču ni moč zgrešiti, je že dolgo kar sva po tej poti hodila. Presenečena sva bila nad lepoto te poti, zamislila sva si še jesenske zlate macesne na tej poti, in lepota je potem popolna. Nisi kar tako pri Jolandi, kakšna ura je minila do tam. A je bilo vredno narediti ta ovinek, saj se tam odprejo izredno lepi pogledi, pa še začetek stare Kugyjeve poti opaziš. Lahko da kdaj tudi tja.

Pri povratku pa sva iskala odcep poti za "Komar" a sva oznako zgrešila, pot pa sva malo višje opazila. A bolj pomemben kot Komar je bila najdba tolmuna, kasneje pa ulov avtobusa, ki iz Bovca pelje v Kranjsko goro.
Sva bila oba nad izletom izredno navdušena, bi rekla, bi se splačalo ponoviti, a kaj ko so se pojavili spet novi cilji. Vsak odcep na poti, vsaka stezica v travi, vsak pogled v drugi smeri, že vzbudi nove skomine, cilje, želje.

Analiza ture pa, kot že večkrat letos, v piceriji Kot.
Mogoče še višinci, okoli 1050 jih je bilo narejenih

Danes najbrž lepši dan letošnjega pohoda

mukica, jaz razumem, da je sedaj 10 eur, lani je bilo menda 5 eur (osebni seveda).
Inflacija pa manj kot 2 %.

turbo, mislim, da sem cerkev in nekaj od vasice tudi slikala
Če ni prava, me popravi

Učka je bila po svoje že lani v planu, a na vrsto je prišla letos.
Smo opravili krožno turo in to je vedno najboljša varianta. Pričeli smo na prehodu Poklon, nato pa smo se usmerili proti vzhodu in nadaljevali proti t.im. Na Dole, sledila so Vrata in se preko Sedla usmerili na vrh Vojaka, ki je najvišji vrh Učke in tudi celotne Istre. Vračali smo se pa v nasprotni smeri (proti severu), pod radarjem in oddajniki mimo Jazvine nazaj proti izhodišču.
Razgledi na vrhu so bili krasni, prav na vse strani, segali so do zasnežene verige Julijcev, po celotni Istri do Brionov, Kvarnerskih otokov Cresa in Lošinja, pa tudi Velebita. Dolomiti pa so se malo umikali pogledom.
No, vsem lepim pogledom na vrhu pa je botroval sibirsko mrzel veter, tako da prav dolgo se na vrhu nismo zadrževali.

Pri povratku pa smo si malo bližje ogledali tudi kanjon Vela Draga, a še bližje pa bo to kdaj v prihodnosti.

ja,ja, nadaljuj

Tale je obstala. Kje je pa tole?

Greš na V.Babnik?

ja, vse je že v duhu pomladi. Tudi pogled na zasnežene gore, deluje že pomladansko

Meni zelo všečno

Pripeljala sva se v Tolminske Ravne in v kratkem je pripeljalo gor še par avtov. Prav toliko jih je bilo še na povratku.En pohodnik je pravil, da gre na Vrh nad Škrbino, z enim smučarjem in njegovo spremljevalko, smo se pa razšli malo višje, ko sta se onadva usmerila na nemarkirano pot v desno v smeri Škrbinske plošče. V najino smer naprej ni bilo nikogar, in tudi pri povratku ne. Le blagi šepet vetra in petje ptic je bilo vse, kar je bilo slišati na poti.

Po krajšem postanku na planini Kal, sva se usmerila naprej proti Grušnici, ki jo od prej še nisva poznala. Saj, če si usmerjen na druge vrhove, te ta hribček ne zanima. Res je, da se njena višina težko kosa z vršaci v okolici, a razgled z njenega vrha ne zaostaja za drugimi. Najprej zasneženi venec gora od Stadorjev, preko Krna, Mahavščka in Tolminskega Kuka do Tolm.Migovca, za njim pa venec od Meje do Vogla in Žabiškega kuka. Vsi ti vrhovi so še v celoti zasneženi, le Migovec se že otepa snega z južne strani. A tudi ta na prečki še lahko postreže z ovirami.

Vračala sva se pa po poti v desno skozi venčke resja, a poti je nenadoma zmanjkalo, tako da sva morala nadaljevati kar direktno skozi gozd, da sva obiskala še planino Sp.Kal.
Od tam pa proti markirani poti do izhodišča. Vedno nama pa uspe turo vsaj malo začiniti.
Sva se strinjala, da je Grušnica vredna samostojne ture!

Z današnjega sprehoda v mojih koncih

Na Ratitovec tura ni nikoli slaba, vedno je drugačna. Gor po levi, dol po desni. Danes obiska malo, kar niti ni slabo .

Javornik-Sovdatov vrh-Čelkov vrh-Velika peč

Za Javornik sem brala, da predstavlja nekako rob Trnovskega gozda. Ta pa ima vendar pridih nekaj samotnega, skrivnostnega,
nekaj kjer navsezadnje lahko srečaš tudi medveda. Zato sva za pohod izbrala nedeljo, da bo na poti več ljudi. A teh je bilo še največ v Pirnatovi koči, nekaj pod vrhom Javornika.

Najino izhodišče je bilo malo nad Črnim vrhom. Preko Šajsne Ravni najprej do koče, da sva se ob čaju in ocvirkovci malo ogrela in se pripravila na zimski vzpon do vrha Javornika. Tam pa je bil stolp tako ledeno obdelan, da višje kot do prve etaže ni bilo mogoče in tudi predhodniki verjetno niso šli.
V nadaljevanju sva se povzpela najprej na Soldatov vrh, nato pa v drugem delu poti še na Čelkov vrh in Veliko peč, do katerih te vodijo tudi markacije. Malo bolj redke so do Velike peči, kjer pa moraš najti pravi pristop na vrh in sicer je ta z desne strani. Še prej pa moraš seveda pri hišah tam zakoračiti kar naravnost čez travnik in potem ta vrh sigurno najdeš.

Na povratku pri vožnji pa naju je nad Godovičem močno razveselila jata žerjavov, ki je bila na selitveni poti in to v smeri SV. Res čudež narave!

Tale Marijina kapelica ob poti na Čelkov vrh (pri Javorniku), zaselek Strmec

Lep spomenik nad Pirnatovo kočo pod Javornikom