zokica - Zadnja sporočila

Za prečenje Špičja od Sedmerih do Prehodavcev računajta 4 do 5 ur. Pot zahteva sicer zbranost, ni pa preveč zahtevna, razen tega, da je ob lepem vremenu sončna(potrebno s seboj vzeti tekočino) ob neugodni vremenski napovedi, pa raje prestaviti na kak drugi dan (pot gre kar lep čas po grebenu).
Pot je lepa - razgledna, jezero Ledvička te spremlja večino poti, pa tudi kakšen trop kozorogov znata srečati, predvsem, ko se bosta razgledovala proti severu.

Če bi bilo tako potem ne hodite gledati tega škafa, ker je adrenalin prevelik in "projektil lahko dobiš tudi na samem robu škafa.
Spust v škaf v tem času je doživetje in če imaš opremo pa nekoga izkušenega zraven pač greš.

Jaz se spustim v konec julija, ko je globok manj kot meter:-)

Janez - čestitke z malce nevoščljivosti.

Vzpenjanje po feratah in plezanje nimata neke skupne točke, razen uživanja. Tudi oprema, razen čelade in kakšne vponke z matico nima nič skupnega. Je pa res, da ferate od D naprej niso za vsakogar in je na feratah tudi potrebna kilometrina, v kolikor se lotevamo večje težavnosti. Bi rekel, da naj vsak uživa tam kjer se vidi.
Človek je pač bitje, ki uspehe drugih jemlje kot nevoščljivost.

Primožu in njegovi ekipi deklet čestitke za omenjeni ferati in srečno ter veliko užitkov še naprej.

Hvala je potrebno reči Damjanu. Mi smo se samo srečali.
Ja bil sem prav tisti, ki si ga vprašal koliko še do VŠ:-)
Res pa je carniolus, da je bilo vreme še več kot odlično in sam imam tudi lepe fotke. Sva pa bila ta dan s kolegom 13 ur na poti. Bilo je vredno.

Se strinjam s teboj zlatica. Res lep zapis.

Smo se pa srečali kakšno slabo urco (za družinico, ki je prišla iz Prehodavcev) pred Velikim Špičjem. S kolegom sva ga že pičila proti Prehodavcem, kanjavškim policam, Doliču in Velem polju.

Mi je všeč, ko vidim vso familijo tako aktivno.

Do slapa je prava sprehajalna pot. Torej dovoljeno in primerno.

Na Vernar samo ob lepem vremenu.
V zgornjem delu na predvrhu je potrebno izbrati pravo pot.
Ker je vrh precej manj obljuden in pot speljana po J in JZ znaš presenetiti kakšnega modrasa (ali pa on tebe:-)

ttpro: s seboj na turo vzameš s seboj cepin in če nisi sam tudi vrv - to je to. Ni nikakršno breme, vendar tudi čez poletje pride še kako prav.

Sneg, ki se obdrži še v poletje je trd in zbit, zamazan, po večini na precejšnjih nakloninah in seveda na osojnih straneh.

Na takšnih turah je oprema še kako pomembna.

Mnenja posameznikov pa so lahko varljiva. Za nekoga na poti ne bo ovir, za drugega pa bo že kakšen majhen prepadek velik izziv.
Če si začetnik in nepoznavalec v gore seveda nikoli sam.

Del poti od MB do skoraj Pankraca - 7 skupin je letos PD Maribor Matica markirala 16. aprila. Predviden ostali del od Pankraca do Dravograda pa morda na jesen.

Vodnika za Triglav dobiš za stonj. Priključiš se kakšnemu planinskemu društvu, ki ima letos v planu Triglav.

Dravograd - Košenjak - Kozji vrh - Pernice - spust v Bistriški jarek - Sv. Jernej - Sv Primož nad Muto (Glavar) Radlje (nočitev pri Žoharju) skupne hoje 10 ur.
Drugi dan
Žohar - Kapunar - Remšnik - Pankrac - (omenjen Tertinek pod Pankracom) - Kapla - (Sršenov vrh spustite - 2 uri s poti) - Gradišče - Sv. Duh na Ostren Vrhu - Žavcar (nočitev). Skupne hoje 11ur.
Žavcar - Tojzlov vrh - Urban - Maribor - 5 ur.
Če so ture predolge pa spalka in nočitev pri kakšnem kmetu.

Veliki lovkar izvira iz Avstralije in je bil v Evropo najverjetneje prinesen pred I. svetovno vojno

s sporami ob uvozu surovin. V Angliji je bil prvič v Evropi zapažen

leta 1914, tudi pri nas se v zadnjih letih ta eksotična

goba pojavlja zelo množično. Raste od poletja do pozne jeseni

v mešanih bukovih gozdovih, parkih, ob gozdnih poteh in

travnikih v bližini gozda.

Veliki lovkar je zelo zanimiva in po nenavadnem videzu ter

smradu takoj prepoznavna goba. Dozoreli trosnjaki so podobni

morski zvezdi, ki ima na rdečih krakih temne sluzave madeže.

Ob dozorevanju,v ugodnih razmerah v nekaj dneh jajčece na vrhu poči in iz njega poženejo

deli plodišča, podobni lovkam sipe. Trosi gobe se primejo na noge muham in se na tak način

razširjajo na druga področja. Goba je zaradi vonja po mrhovini neužitna.

S pomočjo spletnih informacij pripravil P. J.

Hmm... po ms primoz-evem komentarju se sprašujem, če so gore izgubile svoj pomen. A so še res samo poligon nekega dokazovanja egota.

Na Pl. pod Mišelj vrhom se iz smeri Velega p. držiš samo levo pri zadnjem propadlem pastirskem stanu.
Pot je lepo shojena in lahka, varovanje ni nikjer potrebno.
Sicer pa imaš Jezerski Stog od Vodnika vedno pred sabo (če seveda ni megle).
Druga stran Jezerskega prevala, pa je Pl.jezerce(pitna voda)20min spusta s prevala. S Pl. jezerce pa po pol urah zmerne hoje prideš na Pl. Krstenico.

Če pa bi slučajno želela na Prevalski Stog. pa lahko skočiš še na Adma in Evo.

Ob lepem vremenu so razgledi z vseh omenjenih vrhov res veličastni, še posebej v smeri Velega polja s Toscem in Vernarjem v ozadju in seveda na Triglav,Rjavino, Mišelj vrh, Škednjevec, Debeli vrh...

Pa srečno!

Z Velega polja do planine pod Mišelj vrhom. Tam se držiš leve poti proti Jezerskemu prevalu (desna gre na Mišelj preval na Prevalski Stog ali proti Pl. v Lazu).
Z Jezerskega prevala imaš do vrha 15 - 21 minut, do prevala z Velega p. pa dobro urco.