Spoštovani kolegi pohodniki in ljubitelji gora,
zanima me, kakšno je vaše mnenje o (v "Arhivu novic") navedenem predlogu zakona o omejitvi voženj z vozili v naravnem okolju?
Z velikim veseljem sem namreč sprejel novico, da je na poti dolgo pričakovan predlog Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Dejstvo je, da se zakon dotika velikega števila kršiteljev in da že zavoljo tega gre za zelo občutljivo temo. Zato se mi zamisel, da je bila narejena primerjava in se zgledujemo po zakonodajah sosednjih dežel, načelno zdi v redu, vendar imam določene pomisleke glede uspešnosti novega zakona v praksi. Težavo vidim predvsem v slovenskem »nacionalnem športu«, to je kršenju predpisov, ki ga dodatno vzpodbuja še popolnoma neučinkovit nadzor s strani z za to določenih državnih organov. Zato bi si želel še bolj sistematske ureditve zakonodaje, ki bi naravno okolje zaščitila pred uničevanjem s strani sebičnih in okoljsko neosveščenih voznikov motornih vozil v naravnem okolju.
Predlagam, da bi zakonodaja morala poseči tudi na področje prodaje in trženja tistih motornih vozil, katerih uporabo obravnava predlagani zakon. V kolikor bi bil omogočen nakup le ciljnim skupinam uporabnikov, ki so upravičeni do uporabe motornih vozil v naravnem okolju (glej 4. člen predloga zakona), bi se bistveno zmanjšalo število motornih sani, cross motorjev, terenskih štirikolesnikov, .... Z jasnimi pravili pravic do (ne)nakupa, bi se vsekakor zmanjšal tudi vpliv neosveščenih bodočih lastnikov na uničevanje naravnega okolja.
Da nikakor ne gre za zanemarljivo število vozil, ki so v zasebni lasti »adrenalinskih navdušencev«, je razvidno že iz tega, da če pogledamo male oglase, npr. na avto.net, najdemo nekaj tisoč oglasov za motorne sani, cross motorje in terenske štirikolesnike.
Pomanjkanje ustrezne zakonodaje se kaže že v tem, da je kar nekaj oglasov za motorne sani posnetih na znanih lokacijah našega prelepega Pohorja.
Moj drugi predlog bi bila obvezna registracija in zavarovanje vozil. Ne vidim namreč razloga, v čem npr. motorne sani s 100 ali 200 »konji« in zmožnostjo doseganja najvišje hitrosti tudi čez 200 km/h odstopajo od drugih vozil (npr. koles z motorjem, ki dosegajo do 45 km/h), da jih zato ne bi bilo potrebno registrirati. S tem bi bila možna tudi identifikacija voznika na terenu, saj je kljub prepovedi vožnje »posebnih motornih vozil« v cestnem prometu (96. člen ZVCP), praksa takšna, da se v zimskem času nekatere zasnežene ceste uporabljajo kot poligon za vožnjo. Adrenalinska srečanja z nasproti vozečimi motornimi sanmi tako lahko vsako zimo doživite npr. na zgornjem delu ceste Lovrenc na Pohorju – Pesek (Rogla).
Ob vsem se poraja tudi vprašanje smiselnosti predvidenih bodočih državnih subvencij in olajšav pri nakupu do okolja prijaznih vozil, a po drugi strani se povsem legalna prodajajo najhujši onesnaževalci z dvotaktnimi motorje in ravnmi hrupa, ki so v avtomobilski tehniki popolnoma nepredstavljive (120 dB hrupa proti običajnih 80 dB pri osebnih avtomobilih). In takšna tehnologija se nahaja v vozilih, namenjenih vožnji v naravnem okolju!
Verjamem, da v naši lepi Sloveniji končno prihaja čas, ko se bomo nehali sprenevedati, kaj je prav in kaj ne in bomo glede tega ustvarili tudi ustrezen družbeni konsenz. Odločiti se moramo kaj želimo za v prihodnje: so nam pomembnejši »nori adrenalinski užitki« peščice prepotentnih novodobnih povzpetnikov ali neokrnjena narava, ki bi jo lahko predali zanamcem. V sedanjih razmerah tako ni nič neobičajnega, da se vedno znova pojavljajo sprenevedave pobude, podkrepljene z lobiranjem trgovcev, v smislu: če država dovoljuje prodajo vozil (in ji tudi zelo ustreza pobrati davke), potem imajo kupci/lastniki vozil pravico le-ta (neomejeno?) uporabljati.
Dobro misleči in ljudje s(m)o glede tega v svojih glavah že razčistili, pa tudi sicer je opaziti, da se osveščenost glede varovanja narave v Sloveniji dviguje.
Lep pozdrav vsem ljubiteljem zdrave rekreacije in neokrnjene narave,
Marijan