Janez Seliškar - Zadnja sporočila

Pri odcepu vojaške ceste na Staro Utro pustiva avto in se pregrizeva do 24. ovinka. Od tu naprej so ostanki ceste tako zapuščeni in podrti, da je nadaljevanje možno le peš. Malo pod Starim Utrom se gozd razredči in pokažejo se beli vršaci v smeri Triglava. Od lovske koče na Starem Utru nadaljujeva po skromni stezici na vrh, kjer se pokaže vsa lepota vrhov nad Trento. Do Starega Utra je nekaj zaplat snega, naprej proti vrhu je mokastega snega nekaj centimetrov in ne predstavlja težav. Do pod Starega Utra cesta poteka po gozdu, razgleda ni, a pri lovski koči in na vrhu smo poplačani s prekrasnim razgledom. V trenutnih razmerah zelo priporočljiva tura.

Iz Loške Koritnice, najprej malo po svoje, nadaljujeva "čez štenge", po markirani poti proti sedlu Čez Brežice. Malo pod sedlom obrneva levo in se spustiva globoko v Loški žleb. Prečiva žleb in nadaljujeva po njegovi zahodni strani na travnato ramo s katere je lep pogled direktno na iztek Loškega žleba na Jezerih. Prečiva Dolge prode in sva na vrhu. Pogled v Loško Koritnico je prav strašljiv, stena pada brez prekinitve do dna doline. Sestop nadaljujeva z vzponom po Dolgih prodih do izstopne grapa na markirano pot Kotovo sedlo-Jalovec. Po njej sestopiva (delno zasnežena) na Kotovo sedlo. Sestop v Loško Koritnico se vleče in vleče.
Komur hoja po grušču, skrotju in meliščih ni odveč, je ta tura pisana na kožo.

Izvoli, čakajo te.

Razmere v grapi so zahtevne. Na prisojnih pobočjih nad Konjščico je gnilec, v osojnih legah je nepredelana moka. Po pristopu na SV greben je do vrha komaj omembe vredna količina snega. Tudi sestop na Studorski preval je zaradi premalo snega, ki je sama moka, zahteven.

Iz Gorenje vasi skozi Spodnjo Dobravo po slabo markirani poti. A kot da to ne bi bilo dovolj, visoka voda hudournika Dršak je izkopala globok graben in zaradi visoke vode je bil prehod nemogoč. Nadaljujem ob hudourniku mimo Karlovskega mlina in nekako ponovno naletim na označeno pot, ki me pripelje na vrh.

Odprta ob nedeljah.

Iz Sp. Retij mimo Lovske koče na vrh in nazaj. Pot odlično označena in urejena.

Bo, naslednjo planinsko sezono.

Oktober je mesec zlatih macesnov. Torej imaš na voljo štiri, ne le dva konca tedna.

V Kamniški Bistrici je izhodišče za ture skoraj brez števila.

S Planine Košutna po skoraj pozabljeni, mestoma komaj sledljivi spodnji stezi preko JZ pobočij Košutne do travnatih strmali, kjer se pot popolnoma zgubi. Nekaj iskanja za nadaljevanje steze mi ni ušlo. Na SV strani grebena sledi sestop na melišče in na travnate strmali nad Planino Ovčarija. Sledil je vzpon po strmih travah na vezni greben med Kompotelo in Mokrico.

Pot v celoti brez posebnosti. Odsek poti Čez Komar je na novo obrezan in obžagan, jeklenice so v dobre stanju.
Police so lepo prehodne, še vedno pošodrane in ustrezno zavarovane.
Razgled z Vršaca krasen, studenec pod sedlom Čez Dol še vedno navdušuje.

Ni vsaka gora oz. pot za vsakogar.

Seveda "Zvončica5", v tem stranišču uporabljati vodo za splakovanje je enako, kot da bi jo zlila stran!

"Zvončica5", še za kuhanje primanjkuje vode, ti bi jo pa še zlivala stran, joj,joj.

Iz Bavšice po zaraščeni planinski poti do lovske koče Bukovec. Tu v levo in po stezici skozi gozd nad Bukovskimi koriti. Ko stopiš iz gozda, se pojavi največja težava vzpona, zelo zaraščen del a nekako sledljiv del "poti" do doline Dolič. Skozi Dolič ni težav, saj je preval Vrh Osojnika vseskozi dober smerokaz. Sestop s prevala Vrh Osojnika skozi Osojnik je spet bolj po občutku, a če veš, kam moraš priti, se nekako prebiješ do strmega žleba, ki pripelje v Balo tik nad prevalom Prevala.

S Kumlehove glave desno za grebenom in dol, potem kosmat vzpon na Vavovje ter zahteven sestop na sedlo Vavovje. Zadaj za Zadnjim Robičjem po PP in na značilnem pomolu levo po skrotju na greben, zahodno od Zadnjega Robičja. Ostalo je zgodovina.