amyZ - Zadnja sporočila

Čisto slučajno sem šla brati tole temo in v bistvu me je kar groza. Pokanje mene že v dolini moti, kaj šele, da bi pokalo v naravi, v gorah, kjer jaz ponavadi pričakujem mir in zvoke narave. Pokanje zato, ker so se tam streljali naši predniki, ne bo obudilo ničesar, sploh pa ne spominov. Petarde so nekaj čisto drugega kot prava vojna. In prav razumem nekatere Bosance, ki ne morejo več slišati poka, že zaradi samega strahu, ne da bi strah in grozo ob pokanju podoživljali ob vsaki obletnici.
Sploh pa dvomim, da so pirotehnična sredstva, kakršnihkoli oblik iz popolnoma naravnih materialov. Vsaj ne 100%. Če je naravno to še ne mečem kar vsepovprek, ne doma, še najmanj pa v naravi. Ker potem bi bilo vse skupaj še večje smetišče kot je, čeprav se naravni material razgradi, vendar za to potrebuje čas. Zelo lepo bi izgledalo, če bi vsi hribovci pustili na girah papirnate vrečke v katerih imajo sendviče ali pa robčke, mogoče tudi papir, saj je vse naravno. Čudovito!

Jaz sem si zdaj nabavila palice, v bistvu sem jih dobila za te praznike zdaj in pa gamaše za v sneg. gamaše nimajo nič z varnostjo, pač varovalo pred mokroto hlač in posledično temu nog. Sicer pa imam dobro pohodniško obutev.
Derez nimam, niti cepina in podobnih zadev, zato pa ne hodim v višje vrhove, ampak se držim tistih nižjih, bolj obiskanih. Recimo ta vikend sem šla na Krim. Za mojo pripravljenost in kondicijo je bilo to zvrha dosti.
Sicer pa geolog79, cepin je dober tudi za če ti spodrsne, da se lahko uloviš nanjga, ne samo za plezanje. Je pa res da vsa ta oprema stane. pa pač ne izzivaš usode in greš, tako kot jaz npr., na manj nevarne in strme predele.

Kmalu bom 25...v hribe pa redno zajahm šele dobro leto...prej ni bilo pravega navdiha...

Sem prebrala tale vaša mnenja o pohodnih palicah. Zaenkrat hodim naokrog še brez njih, se pa počasi odločam za nakup. S fantom sva nekako prišla do zaključka, da je boljše kupiti take, ki niso zložljive in čim lažje. Po nasvetu določenih ljudi, ki take uporabljajo. Cene takih so seveda višje. Nekatere palice nižjega cenovnega ranga so zložljive pa še precej bolj težke kot druge. Kaj bi mi vi svetovali? Na leto naredima okrog 10-15 tur, nad 2000m še nisva šla.
Pa tudi kakšni ročaji so boljši? Plastika verjetno najmanj a ne?

Bhor je tudi v tem času lep, včeraj sem ga po enem tednu znova obiskala. Pot je navlažena, tako da je na listju in kamnih precej spolzka, vendar če je obutev prava ni problema. Se pa ob soncu lepo vidi obsijano krško polje in pa daleč naokrog in jesenska barvitost bližnjih in malce bolj oddaljenih hribov. Vendar danes preveč piha.

Ker sem tudi jaz bolj novinka, v hribe hodim šele dobro leto, se pozimi odločam za lažje in manj nevarne poti. Tako sem lani recimo obiskala Kopitnik in Mrzlico v snegu. Mogoče letos pade kakšna daljša tura, vendar vse v mejah normale. Zaradi varnosti raje hodim na tiste predele, ki niso nevarni (plazovi, zdrsi in podobno), če pa se bom bolj aktivno ukvarjala s pohodništvom bom pa sigurno kupila vso zimsko opremo in pa se o tem prej izobrazila.Ne podpiram pa junaštva v gorah v kakršnihkoli razmerah.

Sem Amadea in prihajam iz bližine Krškega. Točno pod Bohorjem. Šele lani sva začela s fantom hoditi v hribe malo bolj pogosto. Najboljše pri tem, da pridem na nek vrh je predvsem razgled in pa občutek, da sem ob tem nekaj dosegla, kar si še pred enim letom sploh nisem zamišljala. Pa tudi to, da naredim nekaj zase in za svoje telo.
Sicer pa sva začela z manjšimi vzponi, nekajkrat na Bohor, Boč, Veliko Kozje v Posavju, nato Lisca, Trdinov vrh, vmes in zdaj pa tudi kakšni višji vrhovi kot sta Golica, Krvavec. veliko sva prehodila tudi po Tolminskem in Kobariškem letos poleti, kjer sva se zadržala cel teden. Sicer pa moje pohode in izlete zapisujem in opisujem (dostop, pot) in dodajam slike v svojem blogu http://amadeaz.blogspot.com/ pod skupino izleti in ogledi, kjer je poleg hribov tudi nekaj ostalih izletov večinoma po Sloveniji. Kaj naj rečem, uživam v iskanju novih lepot Slovenije. Naslednje leto upam, da greva kampirat v Bohinj.

Ja tudi to je res. Že od koče naprej je znak, da je prepovedano za motorna vozila in kolesarje. Baje. Se pa vseeno vozijo.

Jaz pa morem reči, da sem bila močno razočarana nad ponudbo na Krvavcu za pohodnike in kolesarje. Medtem, ko je pozimi Krvavec v celotnem pogonu, pa v drugih mesecih ni nekega zanimanja za ostale, ki radi hodimo. Koča na Krvavcu je bila zaprta, odprta naj bi bila le ob vikendih. čeprav je število obiskovalcev precej veliko tudi med tednom. Na vrhu Krvavca je uničena vpisna knjižica in pa uničen žig, tako da do žiga sploh nisva prišla. Verjetno se ga dobi v koči, če je odprta. Nazaj grede sva se ustavila na Plaži in v zadnjem hipu ujela prodajalca, ki je prodajal pijače, saj jo je nama zmanjkalo. Nato pa je zaprl tudi to.
Sicer pa je bil izlet prav lep. Priporočam predvsem lepo sončno vreme, saj je razgled lahko božanski. Izhodišče je bilo Ambrož pod Krvavcem nato pa pot skozi Jezerce do koče na Krvavcu, od tam naprej na vrh Krvavca in še na Veliki Zvoh. Tam pa vsaj imajo žig.

Na Lisci je sedaj veliko bolj polno in veselo. Jaz sem bila v septembru in so malo obnovili Tončkov dom, dodali nekaj gostinske ponudbe in obisk je dober. Prav tako imate na voljo vse vrste žigov. Za tiste malo bolj aktivne pa priporočam še Sv.Lovrenc in pa Veliko Kozje.

Midva sva hotela na to turo 31.10., pa sva se pripeljala gor in je bilo vse v megli. Pihalo je pa tako močno, da ni bilo za nikamor. Pa sva se potem raje odločila za Boč. Upam pa, da bova kmalu spet zajadrala v te kraje.