Fuciade, Passo San Pellegrino - Sasso Vernale
Ishodište: Fuciade, Passo San Pellegrino (1900 m)
Vrijeme hodanja: 5 h 30 min
Zahtijevnost: djelomično zahtjevan označeni put, zahtjevna neoznačena staza
Visinska razlika: 1158 m
Visinska razlika po putu: 1158 m
Zemljovid: Tabacco 1:25.000 (Marmolada)
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 4.148
 | 1 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Autocestu između Trsta i Benetaka napuštamo u Portogruaru i nastavljamo autocestom u smjeru Pordenone, Conegliano i Belluno, gdje napuštamo autocestu i nastavljamo kroz Belluno, Ponte nelle Alpi, Agordo, Falcade, smjer Passo San Pellegrino. Nekoliko kilometara prije dolaska na prelaz, skrenemo na oznaku za Baita Flora Alpina desno prema paštinarskoj planini Malga Boer (1808 m) i Fuciadeu. Nakon kilometra uske ceste pored planine parkiramo na označenom parkiralištu kraj mosta preko Rio Cigole. Cesta nastavlja do vikendica, staja i koće Fuciade, ali znak zabranjuje daljnju vožnju.
Moguć je i pješački pristup s samog prelaza mimo hotela Miralago.
Drugi mogući pristup je kroz Karavanke – Spittal – Lienz – Cortina d'Ampezzo – Falzarego – Alleghe – Falcade – Passo San Pellegrino.
Opis puta:
S parkirališta nastavljamo po blagoj nagibu, prvo asfaltiranoj kolskoj stazi preko lijepih paša u smjeru stijene iznad doline Val Cigolè, iznad koje vlada vrhovi Cima Uomo, Punta Cigolè i Sasso di Valfredda, mimo idiličnih kućica do koće/hotela Rifugio Fuciade, 1974 m (20 minuta).
Na raskrižju iza koće napuštamo široku mulatjeru i zatim preko paša pratimo stazu br. 607. Uдобne, ujednačene serpentinke omogućavaju poglede na daleke Pale di San Martino i na obližnje tornjeve Cime Tascia i Torre Enrica. Na vrhu travnatog grebena ulazimo na široko kamenje u Val Cirelle, preko kojeg vodi udobna staza s brojnim zavojima. Kod oznake za Cima Uomo dolina ide ravno, mi skrećemo oštro desno i pratimo udobne serpentinke po ogromnom kamenju do prelaza Cirelle (2683 m, od koće 2,5 do 3 sata, križ/kapelica).
Na prelazu se otvara pogled na gornji dio dolina Contrin i na elegantnu piramidu Sasso Vernale (3054 m), koja vlada nad nešto nižim grebenom Ombretta, iza nje je široki južni zid Marmolade i lijevo od nje Gran Vernel. S prelaza su mogući laki satni izleti neoznačenim, ali dobro vidljivim stazama, lijevo na istočni vrh Cima Cadina (2885 m), desno na Punta Cigolè (2815 m).
Staza s prelaza nekoliko metara slijedi oznake za koću Rifugio Contrin, zatim nastavljamo po stazi 612 označenoj crvenim točkama prema koći Falier (oznaka na stijeni). Staza se nekoliko puta penje i spušta po padinama Punte Cigole i Cime Ombrettola. Prelazimo neke snježne jezike koji traju duboko u ljeto, te po krutkom, nagomilanom, gotovo lunarnom terenu u strmijem usponu dosežemo grebenac iznad prelaza Passo Ombrettola, 2864 m (1 sat od prelaza Cirelle), s kojeg gledamo u dolinu Vallon d'Ombrettola pod moćnim stijename koje ponosno pokazuju Sasso di Valfredda, Formenton, Monte la Banca, Fop, Civetta i Pelmo.
Na prelazu markacije prestaju. Spustimo se nekoliko metara prema koći u smjeru Ombrettole, stavimo kacigu, napustimo stazu ispod najniže točke sedla te potražimo stazu uz južni greben koja slijedi ostatke vojne staze iz Prvog svjetskog rata. Relativno jednostavna staza s nekoliko izloženih mjesta posuta je šljunkom zbog krhkog kamenja, pa pažljivo pratimo najlogičnije i najočitije prolaze i ostatke vojnih prepreka do vrha (kamenje, 40 minuta - 1 sat od prelaza Ombrettola). Pogled u lijepom vremenu je fenomenalan. Povratak (3h) nudi ekspresnu dostavu po mekanoj kamenju s prelaza Cirelle gotovo do izlazne točke.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
Rasprava o izletu Fuciade, Passo San Pellegrino - Sasso Vernale
|
| Paglia28. 10. 2019 00:00:00 |
V nedeljo smo v verjetno zadnjem izjemno lepem vikendu opravili tole turo po zgornjem opisu.
Sem kar izkušen gornik z dolgoletno praksoin zato podajam svoje subjektivno mnenje o opisu.
Do sedelca Ombrettola je opis zelo natančen, uporaben ter pravilen.
Z sedla kjer te pričaka ključen najbolj zahteven del pa se nikakor ne morem strinjati z mnenjem, da je pot zelo enostavna. Možicev takorekoč ni, varoval seveda nobenih, potreben je vseskozi zelo previden korak da ne zdrsneš po zelo strmem ter z nevarnim drobirjem pokritem skalnatem pobočju. Edina pomoč so nekakšni kovinski , rahlo majavi polmetrski drogovi še iz prve svetovne vojne, ki pa se nahajajo le tja in sem v srednjem delu ključnega vzpona Za zelo izkušene gornike vajene vseh takšnih in drugačnih težav pa seveda vzpon predstavlja velik andrenalinski zalogaj.
Za vzpon smo potrebovali 5 ur, za sestop pa 4 ure. Razgled je bil seveda v nedeljo, ko lahko rečemo, da je bil dan za bogove fenomenalen, še najbolj na mogočno južno steno bližnje Marmolade.
Seveda pa če se odpravljate iz centralne Slovenije ( cca 320 km v eno stran ) priporočam nočitev en dan prej v Falcadu, kjer smo v mrtvi sezoni plačali app za 4 osebe skupaj 60 eur.
Če koga še kaj zanima lahko vpraša, bom z veseljem odgovoril.
|
|
|
|
| Pastirica28. 08. 2025 20:08:33 |
V torek sem stala na na tem prelepem a dokaj zahtevnem tritisočaku. Moram reči, da se kar strinjam z oceno predhodnika. Od sedla Ombrettola naprej je šlo po mačje. Že sam vstop ( vsaj dve varianti ) zahteva previden korak zaradi drobirja na skalah. Sledi vzpon po precej strmi grapi, kjer so mi roke prišle še kako prav. Pot se nadaljuje proti desni po dokaj varni stezici. Nato pa pride tisti del s ploščami in drobirjem, ki zahteva vso previdnost. Železne palice so bile v pomoč in vsaj tiste, ki sem jih uporabila, se niso majale. Sicer pa sem raje iskala stope in oprimke v sami skali. Povsem zadnji del je spet lažji.
Možicev je bilo tokrat dovolj. Imela sem tudi GPS sled in dva pohodnika pred mano, ki sem ju s sedla opazovala skoraj do vrha.
Za celo pot ( z ovinka proti koči Flora ALpina - passo Pellegrino) sem rabila 5,5 ure. S sedla Omrettola do vrha 50 min in prav toliko sestop na sedlo.
Če vrh primerjam s sosednjo Ombretto Orientale, se mi je zdel Vernale težji. Sem se pa s podobnim terenom srečala na Tofani.
Razgled z vrha pa jemlje dih. Od tisth redkih poznanih in do preštevilnih ostalih. Stupendo ( osupljivo)!
|
|
|