Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)
Ishodište: Koča na Pesku (1386 m)
| Širina/Dužina: | 46,467°N 15,3441°E |
| |
Ime puta: mimo Lovrenških jezer
Vrijeme hodanja: 3 h 35 min
Zahtijevnost: laki označeni put
Visinska razlika: 121 m
Visinska razlika po putu: 500 m
Zemljovid: Pohorje 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto):
Preporučljiva oprema (zima): cepin, dereze
Pogleda: 22.395
 | 2 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
a) S autoceste Ljubljana - Maribor skrenemo na izlaz Slovenske Konjice i nastavljamo vožnju prema navedenom naselju. Iz Slovenskih Konjica nastavljamo prema Zrečama, a mi dalje pratimo cestu u smjeru Rogle. Kad stignemo na Roglu nastavljamo glavnom cestom koja se neko vrijeme nastavlja bez većih promjena visine, zatim skreće lijevo i postupno počinje silaziti. Praćenjem navedene ceste dolazimo do Koče na Pesku gdje parkiramo na parkiralištu blizu koče.
b) Prvo se odvezemo u Lovrenc na Pohorju (do tamo s ceste Maribor - Dravograd), zatim nastavljamo vožnju prema Rogli i Koči na Pesku. U nastavku makadamska cesta nas prvo dovede do Mašine žage, a zatim i do Koče na Pesku. Parkiramo na parkiralištu uz Koču na Pesku.
Opis puta:
Od Koče na Pesku nastavljamo cestom u smjeru Mašine Žage. Cesta se prvo spušta dolinom između Rogle lijevo i Peska desno, zatim nas dovodi do Mašine Žage gdje stoji manje akumulacijsko jezero.
Nastavljamo lijevo u smjeru Lovrenških jezer i Ribniške koče, navedeno jezero obilazimo lijevo stranom. Na drugoj strani jezera oznake za Lovrenška jezera i Šotnu pot nas usmjeravaju desno, gdje prelazimo drveni mostić. Nekoliko 10 koraka nastavljamo paralelno s potočićem, zatim idemo lijevo gore, kamo nas vode markacije. Pot dalje se postupno počinje malo više penjati, nakon otprilike 25 minuta uspona dosežemo označeno raskrižje gdje se spajamo s putom s Rogle.
Nastavljamo desno u smjeru Lovrenških jezer (lijevo Rogla), gdje nastavljamo put s nekim prečkama i kraćim usponima i spustovima, zatim počinjemo penjati se djelomično tlakovanom stazom gdje se penjemo drvenim mostovima. Više se staza poravna i dolazimo do raskrižja gdje idemo desno prema Lovrenškim jezerima (lijevo Ribniška koča i Rogla zapadnom stazom).
Samo nekoliko 10 koraka dalje dolazimo do osmatračkog tornja s kojeg se otvara lijep pogled na planotu gdje se nalaze jezercu, od tornja nastavljamo drvenim mostovima koji nas među smrekom dovode do jezera.
Od jezera vraćamo se do zadnjeg raskrižja i nastavljamo u smjeru Ribniške koče i Rogle. Slijedi nekoliko minuta spusta drvenim mostovima, zatim s označenog raskrižja idemo desno u smjeru Lovrenca na Pohorju i Ribniške koče (lijevo Rogla zapadnom stazom). Slijedi prečkanje padina ispod planote Lovrenških jezer gdje staza prelazi nekoliko potočića, zatim padina postaje razgledna i dolazimo do raskrižja na Planinki.
Tu nastavljamo ravno (desno Lovrenc na Pohorju), staza nas vodi uz lijepa razgledi na Pohorje te Kamniško-Savinjske Alpe i Karavanke u daljini, desno se otvara i lijep pogled na Golici / Koralpe. Slijedi još nekoliko minuta spusta prostranom livadom Planinke, zatim staza prelazi u šumu i malo strmije silazi. Niže prolazimo pored uređenog izvorića, iza njega dosežemo sedlo Šiklarica na 1300 m nadmorske visine.
S sedla se postupno počinjemo penjati, na raskrižjima pratimo markacije. Nekoliko više desno se odvaja kratka staza (2 minute) do spomenika nesretnim pilotima. I dalje se penjemo šumom, više se šuma prorijedi i dolazimo do sljedećeg raskrižja nekoliko minuta ispod Jezerskog vrha.
Tu idemo ravno (desno Ribniško jezero 3 minute) i penjemo se do obližnjeg Jezerskog vrha s kojeg se otvara lijep razgled.
S Jezerskog vrha nastavljamo u smjeru Ribniške koče i počinjemo silaziti dobro utabanom stazom s koje se otvaraju lijepi razgledi. Niže izlazimo na makadamsku cestu koju dosežemo na sedlu između Malog Crnog vrha i Jezerskog vrha, a mi nastavljamo cestom koja ide sjeverozapadno i polako se penje. Pratimo tu cestu do Ribniške koče nekoliko minuta daleko.
Izhodišče - Lovrenška jezera 1:30, Lovrenška jezera - Jezerski vrh 1:50, Jezerski vrh - Ribniška koča 15 minuta.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
3839
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
Rasprava o izletu Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)
|
| Gost5. 01. 2008 00:00:00 |
Pot je čudovita in poteka v objemo prostranih pohorskih gozdov. Tudi v snegu je pot lepo prehodna saj je večji del zratrakirana.
|
|
|
|
| andrej jerina27. 10. 2008 00:00:00 |
Priporočam, vzemite si čas in spoznajte lepote Pohorja! Pot je lahka in nenaporna, še posebna atrakcija so Lovrenška jezera in pa fantastični pogledi v obe dolini. LP Andrej
|
|
|
|
| MiR27. 10. 2008 00:00:00 |
To pot sem prehodila s prijateljicama poleti, ko so na Lovrenških jezerih cveteli lokvanji pri Ribniški koči pa arnika. Lovrenška z lokvanji se ena sam pesem. Me pa mika tudi pozimi, posebej še sedaj, ko je "gost" napisal, da je pot lepo prehodna tudi pozimi. Lep pozdrav vsem!
|
|
|
|
| triglavski27. 10. 2008 00:00:00 |
Kmalu bo leto, kar sem hodil tam okoli, sicer pa to skoraj domači kraji moje mladosti, seveda precej nižje doli v dravski dolini. Pa naj še slike govorijo.
|
|
|
|
| triglavski27. 10. 2008 00:00:00 |
S slikami seveda ne bo nič, ker jih tukaj ne morem naložiti, sem pozabil.
|
|
|
|
| kungočan29. 04. 2011 00:00:00 |
S skupino šestih pohodnikov smo se odpravili zjutraj iz Koče na Pesku, kjer smo prespali,proti Ribniški koči preko Lovrenških jezer.Deževalo je že ponoči in nas pralo skozi do Ribniške koče.Ogromno vode na poti in blata,mokri do kože kljub dobri obleki.Nameravali smo nadaljevati čez Kope do SlovenjGradca,a ni šlo,pa smo na Ribniški končali.Nadaljujemo drugič ko bo lepše vreme.
|
|
|
|
| slavkoo13. 09. 2013 00:00:00 |
Pred dnevi sva s kolegom prečila Pohorje, od Bolfenka do Slovenj Gradca. Prespala na Pesku. Do Ribbniške koče sijajna markacija, potem pa bolj tako tako, še posebej od Grmovškovega doma naprej do Slovenj Gradca. Površno, šlampasto...Sicer pa to peš pot cca 55 km priporočam, lepi razgledi, čudovita narava, nadvse prijazni oskrbniki...
|
|
|
|
| črna murka27. 09. 2014 00:00:00 |
Z možem prehodila Pohorje iz Mariborske koče do Slovenj Gradca. Razočarana nad Pohorjem. Mariborska koča zjutraj ob osmih zaprta. Ruška koča na Arehu ob devetih še vedno zaprta. Za štampiljko sva morala poklicati za nami so listek takoj odstranili, da jih ne bi kdo več motil. Ne moreš dobit nič za spit. Oznake na poti zelo slabe za pohodnike ki Pohorje prečijo prvič. V mokriščih sva se morala dvakrat vrnit na isto točko ker nikakor nisva našla markacije. Ribniška koča pa katastrofa. Za prijaznost še očitno niso slišali. Najprej jih na vratih slišiva, da imava ob sedmih zvečer srečo, da je sploh še odprto, ker bi že skoraj bilo zaklenjeno, da sva prepozna. Toplo hrano sva morala naročiti takoj, da se potem kuhinja pospravi in gredo zgodaj spat.  Pohvala pa oskrbnici na koči pod Kremžarjevem Vrhu. Tu pa zelo prijazni in ustrežljivi. Res razočarana nad Pohorjem. Verjetno ne bova več šla. Predvsem pa ne na Ribniško.
|
|
|
|
| nordkap27. 09. 2014 00:00:00 |
Škoda, ker jaz sem bil pred tremi tedni iz Mariborske do peska in nazaj, pa sem povsod naletel na odprta vrata in ni bilo problema ne za žigi ali kaj naročit. Glede markacij , no ne vem jaz se nisem izgubil, meni so bile dovolj postlane.
Res pa je, da vedno bolj opažam, da so koče same sebi namen in da se je stvar kar precej skomercializirala, prava gostilniška varianta, le malo kje je še zaslediti tisto pristnost in domačnost, ki se od planinskih koč pričakuje in so v preteklosti to že bile. Škoda.
Sicer pa jaz grem v planine zaradi sebe in če naletim na ne prav dobrodošlico , se obrnem in zahvalim, pa grem svojo pot naprej, mislim pa si svoje.
So pa svetle izjeme, kjer si res dobrodošel.
|
|
|
|
| malhar28. 09. 2014 00:00:00 |
črna murka, Pohorje ni krivo,je vedno lepo, samo srečo moraš met da so oskrbniki dobre volje. Ne bodi prezgodnja al prepozna,na Ribniški pa se probaj tud ti njim nasmejat, te kar drugače obrajtajo. Markacije? hja, na žalost moreš tud okol gledat, je kar dobro označeno, na mokriščih pa je tak ena sama pot. Ko boš boljše volje pa manj utrujena idi še enkrat, pa boš videla da je prav lepo
|
|
|
|
| malhar28. 09. 2014 00:00:00 |
nordkap, imaš prav, vsak si misli svoje, vreme je krivo
|
|
|
|
| Čeladarka19. 02. 2016 00:00:00 |
To pot sem prehodila dobre 14 dni nazaj. Odpravila sem se ravno potem, ko je namedlo okoli 20 cm snega. Pot sem seveda morala dobro pregazit, ker pred mano ni bilo nikogar tisti dan  in prav zato lahko brez zadržkov rečem, da je odlično markirana. Pravzaprav ima vsako četrto drevo markacijo, kar je idealno za take razmere. Hodila sem dobrih osem ur, od tega tri ure po temi. Pot je prijetna, vendar v zimskih razmerah sigurno ni primerna za vsakogar. Tudi Pohorske gričke je potrebno jemati z rešpektom. Iz izkušnje lahko svetujem le to, da je potrebna dobra vzdržljivost in orientacija, ter predvsem odlična kondicija  Po prehojeni zahtevni poti sem v Ribniški koči doživela "hladen tuš" (še sreča, da sem se odločila prespati v koči na Pesku). Oskrbnica mi je delovala izredno naveličana, kot da ji gorsko okolje sploh ne ustreza in bi rajši stregla v nekem lokalu nekje v mestu (temu primerna je bila tudi generična muzika, ki jo je spuščal njen prenosnik sredi velike jedilnice). Ampak to še nekako preživim. Zmotila me je predvsem nekvalitetna hrana, postrežba in visoka cena. Golaž je bil tako sintetično industrijski, da me je lahko presenetila samo njegova količina. Mesa je bilo v njem bolj za vzorec, in od tega vzorca celo nekaj zelo gumjastih kosov. Tudi kruh je bil v tem stilu, industrijsko rezana bela štruca. Skutin zavitek je bil še kar, čeprav ravno tako trgovinski. Še žganje je bilo najslabše kar lahko najdeš v prodajalni na polici.  Priznam, zaradi silne lakote sem pojedla skoraj vse, saj je bila za mano dolga pot in upam, da je to razumljivo Pa vendar, popolnoma so me razočarali. To sem dala vedeti tudi oskrbnici. Upam, da bodo strmeli k temu, da se njihov odnos do planincev popravi, ter da si s kvalitetnejšo hrano in postrežbo popravijo tudi splošen vtis. Koča je drugače na pogled zanimiva in zelo prostorna, ter poleg tega stoji na lepi, prijetni lokaciji, zato bi bilo škoda, da zaradi neprimernih lastnikov pride na slabo ime. 
|
|
|