Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)
Ishodište: Koča na Pesku (1386 m)
| Širina/Dužina: | 46,467°N 15,3441°E |
| |
Ime puta: mimo Lovrenških jezer
Vrijeme hodanja: 3 h 35 min
Zahtijevnost: laki označeni put
Visinska razlika: 121 m
Visinska razlika po putu: 500 m
Zemljovid: Pohorje 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto):
Preporučljiva oprema (zima): cepin, dereze
Pogleda: 21.105
 | 2 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Vozimo se do Slovenskih Konjica i tamo dalje prema Zrečama. Pratimo cestu naprijed prema skijalištu Rogla. Kada dođemo na skijalište ne parkiramo već se vozimo cestom naprijed do planinarskog doma Koča na Pesku gdje parkiramo. Od Rogle do planinarskog doma Koča na Pesku cesta se malo spušta.
Opis puta:
Od planinarskog doma Koča na Pesku nastavljamo cestom u smjeru Mašin Žage. Cesta se najprije spušta dolinom između Rogle s lijeve i Peseka s desne strane, a potom nas dovodi do Mašin Žage gdje se nalazi manje umjetno jezero.
Od jezera nastavljamo malo lijevo u smjeru prema Lovrenškim jezerima, a malo dalje preko mostića prelazimo manji potok. Slijedi cca 20 minuta uspona, a zatim se spaja staza od hotela Planja na Rogli.
Idemo desno u smjeru Lovrenških jezera (lijevo - Hotel Planja) i nastavljamo makadamskom cestom koja se zimi pretvara u stazu za skijaško trčanje. Slijedi nekoliko minuta laganog hoda kroz smrekovu šumu, prelazak potoka, a zatim nas s ceste usmjeravaju na širi put kojim nastavljamo. Slijedi blagi uspon kroz rijetku smrekovu šumu i ugodan put nas dovodi do vidikovca na Lovrenška jezera.
Za razgledavanje jezera nastavljamo asfaltiranom stazom oko pet minuta.
Od kule se vraćamo nekoliko metara natrag do raskrižja, gdje nas putokaz usmjerava desno prema Ribniškoj koči. Nakon kraćeg blagog spusta, s lijeve strane se uključuje na stazu od hotela Planja (staza koja zaobilazi Lovrenška jezera i kraća je nekoliko minuta). Nastavljamo desno pješačkom stazom koja većim dijelom vodoravno presijeca padine ispod Lovrenških jezera. Budući da hodamo vrlo blizu jezera, uz stazu ima puno malih bunara, na koje istječe voda iz jezera. Staza ubrzo nakon toga izlazi iz šume na livade i dovodi nas do sljedećeg križanja, gdje se spaja staza iz Lovrenca na Pohorju.
Nastavljamo lijevo (desno - Lovrenc na Pohorju) te se kroz livadu počinjemo lagano spuštati. Ugodna staza postupno prelazi u gušću šumu, gdje se počinjemo još malo strmije spuštati. Prilikom spusta stazom koja se odvija dijelom pješačkom, dijelom kolnom stazom, nailazimo na ugodan bunar, a nešto niže do najniže točke staze, sedla Šiklarica (1300 metara).
Staza naprijed počinje se lagano uspinjati i dalje prolazi kroz smrekovu šumu. Nakon otprilike pola sata uspona šuma se počinje prorjeđivati, a desno se odvaja staza prema Ribniškom jezeru do kojeg ima cca 10 minuta, a mi nastavljamo ravno gore markiranom stazom. Tek nekoliko minuta naprijed uočavamo travnati Jezerski vrh s velikim spomenikom do kojeg stižemo bez većih problema.
Od Jezerskog vrha nastavljamo ravno i spuštamo se do sedla između Jezerskog vrha i Malog Črnog vrha. Na prevoju dolazimo u samu blizinu vozne ceste koja iz Ribnice na Pohorju vodi prema Ribniškoj koči, a mi nastavljamo planinskom stazom koja vodi blago lijevo od ceste. Nakon kraćeg umjerenog uspona dolazimo do druge ceste, a tu pješice dolazimo do obližnjeg planinarskog doma.
Polazište - Lovrenška jezera 1:30, Lovrenška jezera - Jezerski vrh 1:30, Jezerski vrh - Ribniška koča 15 minuta.
Opis i slike odnose se na stanje u 2007. godini (siječanj).
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
3839
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
Rasprava o izletu Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)
|
| Gost5. 01. 2008 00:00:00 |
Pot je čudovita in poteka v objemo prostranih pohorskih gozdov. Tudi v snegu je pot lepo prehodna saj je večji del zratrakirana.
|
|
|
|
| andrej jerina27. 10. 2008 00:00:00 |
Priporočam, vzemite si čas in spoznajte lepote Pohorja! Pot je lahka in nenaporna, še posebna atrakcija so Lovrenška jezera in pa fantastični pogledi v obe dolini. LP Andrej
|
|
|
|
| MiR27. 10. 2008 00:00:00 |
To pot sem prehodila s prijateljicama poleti, ko so na Lovrenških jezerih cveteli lokvanji pri Ribniški koči pa arnika. Lovrenška z lokvanji se ena sam pesem. Me pa mika tudi pozimi, posebej še sedaj, ko je "gost" napisal, da je pot lepo prehodna tudi pozimi. Lep pozdrav vsem!
|
|
|
|
| triglavski27. 10. 2008 00:00:00 |
Kmalu bo leto, kar sem hodil tam okoli, sicer pa to skoraj domači kraji moje mladosti, seveda precej nižje doli v dravski dolini. Pa naj še slike govorijo.
|
|
|
|
| triglavski27. 10. 2008 00:00:00 |
S slikami seveda ne bo nič, ker jih tukaj ne morem naložiti, sem pozabil.
|
|
|
|
| kungočan29. 04. 2011 00:00:00 |
S skupino šestih pohodnikov smo se odpravili zjutraj iz Koče na Pesku, kjer smo prespali,proti Ribniški koči preko Lovrenških jezer.Deževalo je že ponoči in nas pralo skozi do Ribniške koče.Ogromno vode na poti in blata,mokri do kože kljub dobri obleki.Nameravali smo nadaljevati čez Kope do SlovenjGradca,a ni šlo,pa smo na Ribniški končali.Nadaljujemo drugič ko bo lepše vreme.
|
|
|
|
| slavkoo13. 09. 2013 00:00:00 |
Pred dnevi sva s kolegom prečila Pohorje, od Bolfenka do Slovenj Gradca. Prespala na Pesku. Do Ribbniške koče sijajna markacija, potem pa bolj tako tako, še posebej od Grmovškovega doma naprej do Slovenj Gradca. Površno, šlampasto...Sicer pa to peš pot cca 55 km priporočam, lepi razgledi, čudovita narava, nadvse prijazni oskrbniki...
|
|
|
|
| črna murka27. 09. 2014 00:00:00 |
Z možem prehodila Pohorje iz Mariborske koče do Slovenj Gradca. Razočarana nad Pohorjem. Mariborska koča zjutraj ob osmih zaprta. Ruška koča na Arehu ob devetih še vedno zaprta. Za štampiljko sva morala poklicati za nami so listek takoj odstranili, da jih ne bi kdo več motil. Ne moreš dobit nič za spit. Oznake na poti zelo slabe za pohodnike ki Pohorje prečijo prvič. V mokriščih sva se morala dvakrat vrnit na isto točko ker nikakor nisva našla markacije. Ribniška koča pa katastrofa. Za prijaznost še očitno niso slišali. Najprej jih na vratih slišiva, da imava ob sedmih zvečer srečo, da je sploh še odprto, ker bi že skoraj bilo zaklenjeno, da sva prepozna. Toplo hrano sva morala naročiti takoj, da se potem kuhinja pospravi in gredo zgodaj spat.  Pohvala pa oskrbnici na koči pod Kremžarjevem Vrhu. Tu pa zelo prijazni in ustrežljivi. Res razočarana nad Pohorjem. Verjetno ne bova več šla. Predvsem pa ne na Ribniško.
|
|
|
|
| nordkap27. 09. 2014 00:00:00 |
Škoda, ker jaz sem bil pred tremi tedni iz Mariborske do peska in nazaj, pa sem povsod naletel na odprta vrata in ni bilo problema ne za žigi ali kaj naročit. Glede markacij , no ne vem jaz se nisem izgubil, meni so bile dovolj postlane.
Res pa je, da vedno bolj opažam, da so koče same sebi namen in da se je stvar kar precej skomercializirala, prava gostilniška varianta, le malo kje je še zaslediti tisto pristnost in domačnost, ki se od planinskih koč pričakuje in so v preteklosti to že bile. Škoda.
Sicer pa jaz grem v planine zaradi sebe in če naletim na ne prav dobrodošlico , se obrnem in zahvalim, pa grem svojo pot naprej, mislim pa si svoje.
So pa svetle izjeme, kjer si res dobrodošel.
|
|
|
|
| malhar28. 09. 2014 00:00:00 |
črna murka, Pohorje ni krivo,je vedno lepo, samo srečo moraš met da so oskrbniki dobre volje. Ne bodi prezgodnja al prepozna,na Ribniški pa se probaj tud ti njim nasmejat, te kar drugače obrajtajo. Markacije? hja, na žalost moreš tud okol gledat, je kar dobro označeno, na mokriščih pa je tak ena sama pot. Ko boš boljše volje pa manj utrujena idi še enkrat, pa boš videla da je prav lepo
|
|
|
|
| malhar28. 09. 2014 00:00:00 |
nordkap, imaš prav, vsak si misli svoje, vreme je krivo
|
|
|
|
| Čeladarka19. 02. 2016 00:00:00 |
To pot sem prehodila dobre 14 dni nazaj. Odpravila sem se ravno potem, ko je namedlo okoli 20 cm snega. Pot sem seveda morala dobro pregazit, ker pred mano ni bilo nikogar tisti dan  in prav zato lahko brez zadržkov rečem, da je odlično markirana. Pravzaprav ima vsako četrto drevo markacijo, kar je idealno za take razmere. Hodila sem dobrih osem ur, od tega tri ure po temi. Pot je prijetna, vendar v zimskih razmerah sigurno ni primerna za vsakogar. Tudi Pohorske gričke je potrebno jemati z rešpektom. Iz izkušnje lahko svetujem le to, da je potrebna dobra vzdržljivost in orientacija, ter predvsem odlična kondicija  Po prehojeni zahtevni poti sem v Ribniški koči doživela "hladen tuš" (še sreča, da sem se odločila prespati v koči na Pesku). Oskrbnica mi je delovala izredno naveličana, kot da ji gorsko okolje sploh ne ustreza in bi rajši stregla v nekem lokalu nekje v mestu (temu primerna je bila tudi generična muzika, ki jo je spuščal njen prenosnik sredi velike jedilnice). Ampak to še nekako preživim. Zmotila me je predvsem nekvalitetna hrana, postrežba in visoka cena. Golaž je bil tako sintetično industrijski, da me je lahko presenetila samo njegova količina. Mesa je bilo v njem bolj za vzorec, in od tega vzorca celo nekaj zelo gumjastih kosov. Tudi kruh je bil v tem stilu, industrijsko rezana bela štruca. Skutin zavitek je bil še kar, čeprav ravno tako trgovinski. Še žganje je bilo najslabše kar lahko najdeš v prodajalni na polici.  Priznam, zaradi silne lakote sem pojedla skoraj vse, saj je bila za mano dolga pot in upam, da je to razumljivo Pa vendar, popolnoma so me razočarali. To sem dala vedeti tudi oskrbnici. Upam, da bodo strmeli k temu, da se njihov odnos do planincev popravi, ter da si s kvalitetnejšo hrano in postrežbo popravijo tudi splošen vtis. Koča je drugače na pogled zanimiva in zelo prostorna, ter poleg tega stoji na lepi, prijetni lokaciji, zato bi bilo škoda, da zaradi neprimernih lastnikov pride na slabo ime. 
|
|
|